China – Dan 11 – V pričakovanju golih “truckerjev”

Zbudili sva se v deževno jutro in bili 7.00 (za spremembo) spet zadnji za mizo.

S palube smo si ogledali dve od treh sotesk – Qutang Gorge in Wu Gorge. Moram priznati, kljub meglici (ali ravno zaradi nje) so izgledali precej impresivno. Vse skupaj je moralo biti še bolj spektakularno, ko je bila gladina vode 150 m nižje.

Ob kosilu nič novega – “fast food” za Kitajce in “more food” za naju 😉 S prijetno polnimi želodčki smo se vkrcali na manjšo ladjico in zapluli v pritok Yangzeja – Shennong stream. Glavna atrakcija tja grede so bile razpoke v skalnatih stenah, v katerih so že stoletja postavljene lesene krste – ja, krste z mrliči! Otroci naj bi bili dolžni starše pokopati čim višje, čim bližje nebu in tako so jih z vrvmi privlekli do spoštovanja vredne višine. Tukaj je potrebno omeniti, da so stene praktično navpične in predstavljam si, da je še plezanje brez dodatnega bremena kar zahteven podvig. Nekateri so prednike bistro pokopali na vrhovih, ki se zaradi tektonskih premikov premikajo navzgor in tako mati narava poskrbi, da so pokojni vedno bližje nebu.

Po kaki uri plovbe smo se vkrcali na lesene čolničke. Zanje smo dobili karte že na ladji in slike golih moških, ki z vrvmi vlečejo čolne, so obljubljale zanimivo dogodivščino! Začetno razočaranje ob pogledu na oblečene veslače je kmalu nadomestilo rahlo olajšanje – njihove koščene riti ne bi nudile nekega idiličnega razgleda, mi dve pa sva sedeli v prvi klopi 😉 Po približno 4km veslanja po rečici navzgor so v plitvejšem delu štirje zlezli v vodo in čoln vlekli z vrvmi iz bambusa. Čeprav je to za njih običajno, sva se počutili veliko bolje, ko so se spravili nazaj na čoln – vse skupaj je imelo malenkost neprijeten pridih suženjstva. Menda so bili t.i. “truckerji” še 16 let nazaj res goli, ker naj bi mokre obleke dražile in poškodovale kožo. Zaradi naraščajočega števila turistov so dobili navodila, naj si omislijo delovna oblačila.

[youtube]WCyozvB2Kpw[/youtube] 

(Link: http://www.youtube.com/watch?v=WCyozvB2Kpw)

V rečici naj bi se nahajala cela vrsta zdravilnih rastlin. Domačini jo menda kar pijejo, nam pa so obljubili, da bomo mlajši in lepši, če si z vodo samo umijemo obraz… pogled v vodo je dal preprost odgovor – raje izgledam 10 let starejša, kot da tja notri pomočim en sam prst! Sem pa dobila pomisleke ob razlagi, da je povprečna starost veslačev med 30 in 40 leti, najmlajši je trenutno 15 in najstarejši 78! Mogoče je res kaj v vodi, ampak še vedno si ga ne bi želela videti golega 😛

Na poti nazaj so krste odstopile pozornost “many many monkeys” na obali. Ko odštejemo kitajsko pretiravanje pridemo do realne številke – videli smo celo dva primerka!

Mlačno-hladen tuš nama je vzbudil apetit. Kljub temo, da sva bili točni, so bili ostali že za mizo in hrana je hitro izginjala. Načeloma ne jem hrane, ki me gleda in tokrat na srečo nisem opazila, da je na krožniku cel narezan piščanec, z glavo in zvedavimi očkami vred!

Zadnja soteska se imenuje Xiling Gorge. Meglica in bolj ali manj “deja vu” sta me malce dolgočasila… N je vztrajala na palubi, jaz pa pišem memoarje 🙂

Ravno smo zapeljali v ladijske zapornice Treh sotesk (s hitrostjo 10m/min). Nabralo se je kar nekaj ladij in nekaj časa je bilo zanimivo opazovati življenje na sosednji. Gostje so se mi malce zasmilili, ko sem opazila dva člana posadke, ki sta mirno ribarila v umazani vodi.

Ponoči naj bi se spustili 4 nivoje – bomo videli, kaj bo zjutraj.

Please follow and like us: