Alkohol…

…ne more spremeniti človeške narave… lahko pa oteži kontolo nad tvojo pravo. Te besede iz JAG-a so mi dale misliti…

Kako se ljudje različno obnašajo pod vplivom alkohola! Nekateri so bolj veseli, nekateri postanejo pasivni, težki ali celo nasilni. Praviloma pa so vsi bolj iskreni! Alkohol odpravi tiste racionalne ovire, strah pred posledicami, previdnost ali taktnost.

Ni bilo samo enkrat, da sem kakšno vprašanje lažje razrešila ob pijači ali dveh in to me včasih žalosti. Malo je ljudi, ki mi pomenijo toliko, da se dejansko sekiram, če je med nami kakšen spor, pa čeprav le nesporazum. To bi po vseh definicijah morali biti prijatelji in med prijatelji bi se načeloma morali pogovarjati iskreno. Vsaj tako sem si to zamislila v idealnem svetu… Tako pa strah, dvom, morda nezaupanje, strah pred soočenjem in premalo poznavanje dogajanja v glavi sogovornika pogosto onemogočajo iskrenost. Posledica – nesporazumi, nerazčiščene stvari… slabe možnosti za prijateljstvo.

Po drugi strani pa pod vplivom alkohola pogosto rečmo tudi kaj, česar ne mislimo resno. Osebno sem sicer mnenja, da vsaka izrečena stvar ima ozadje, pa čeprav zelo globoko in povezana je z osebo, ki so ji besede namenjene. Dopuščam možnost, da se mnenje potencira zaradi ozadja drugih stvari, izkušenj, preteklosti. Vsi smo ljudje, vsi delamo napake! Moti me le, da se pomen teh napak zanemarja, stvari se ne razčistijo in nesporazumi nadaljujejo – morda zaradi slabe vesti, jeze, užaljenosti, ponosa… kdo bi vedel.

Kako naj vem, kaj misliš? Kako naj ne zamerim besed, ki so me prizadele, ko pa niti ne vem, zakaj je do tega prišlo? Kako naj zaupam treznim razlagam, ko pijan postaneš drug človek? Pa saj tega ne pričakuješ ((ali pač?)). In vedno je prisoten občutek, da mi boš odgriznil glavo, če narobe stopim. Ja, “drama queen”, bi si najbrž mislil ob tem… ti tega niti ne morem zamerit, ker takrat nisi bil tam, čeprav si bil fizično prisoten…

Zakaj mi ni vseeno? Ker si del moje najbližje okolice in v osnovi nisi tako napačen, kot včasih izpadeš! Bila sem že prepričana, da ti je vseeno, pa si rekel nekaj, zaradi česar sem delno spremenila mnenje. Ne maram dvomov in napačnih predpostavk, ki iz tega pridejo. Rada vem pri čem sem. Tudi oprosti, če sem te zato spravila v neprijetem položaj ((skoraj sigurna sem sicer, da tega nihče ni jemal tako, kot sva midva razumela)), to ni bil moj namen, samo pobegla reakcija, vrh ledene gore. Saj mi je (že) jasno, da sanjam idilo, ki v realnosti ne more obstajati, ampak bilo bi pa fino, da se ((fizično ali psihično)) ne pobijeva. Ko sem videla tole slikico, sem se spomnila nate…

OPOMBA: Podobnost z resničnimi osebami je zgolj naključna.

Please follow and like us: