Sestavljamo kuhinjo

Ko se otroci odselijo, ne smejo biti lačni! In da ne bodo večno hodili k mami na kosilo, rabijo nekaj osnovnega kuhinjskega inventarja… Saj se sliši čisto preprosto… ampak, ko enkrat začneš na kup zlagat… avaj avaj!

Mislila sem si… kaj pa sploh rabim? Nekaj posod, krožnik ali dva, pribor bi prav prišel, kakšen kozarček in nekaj osnovnih začimb… popolnoma dovolj za začetek. Že nekaj let nazaj je mami omenila, da zame špara neko super kuharsko knjigo… ah mati draga, kako je še to daleč! Kako leto nazaj, ko je imel Mercator akcijo za pike (krožniki, posode ipd.), smo se še hecali, kako mi mama doto zbira! In zdaj to zlagamo na kup…

Navlake kolikor hočeš, ampak hočeš nočeš… očitno vse to rabim. Kdo bi pomislil, na likalnik, kuhinjsko tehtnico, valjar… ? Ati ima navado, da ob “ugodnih ponudbah” dela zaloge ((to bo prav prišlo za darilo, rabimo za rezervo, mogoče bo babici všeč in tako naprej in tako nazaj)). Presneto, kadarkoli sem ga opazovala ali je domov privlekel kilograme opreme… sem se smehljala, zgražala… v glavnem, zdelo se mi je nesmiselno. Včeraj pa… vsaka stvar ki jo je privlekel iz kleti je bila uporabna… ja, celo potrebna, nanjo pa nisem prej niti pomislila! Kar videla sem se, kako bi vsak dan ((ah kaj… vsako uro najbrž)) odkrila nove in nove manjkajoče stvari!

Zelo rada kuham, pečem ((čeprav do zdaj ni bilo veliko priložnosti)) in čeprav sem se spomnila, da rabim mikser ((ki je zdaj na spisku želja za Miklavža 😛 )), nisem niti pomislila na plastično posodo, v kateri bi lahko miksala, valjar ali pekač! Vse to se mi zdi samoumevno, kot da me že čaka v novi kuhinji. In tako je bila včeraj prva akcija “Zberi stvari, da se hčerkica končno odseli!”. Ugotavljam, da moram začet pisat doooolg spisek nujni in manj nujnih pripomočkov.

Ko smo naleteli na rezervni komplet kavnih skodelic, sem rekla “ah ni treba… imava kake tri in to je popolnoma dovolj!” Potem pa sem se spomnila na načrtovan spoznavni večer staršev… razen če jih prosim, da kavne skodelice prinesejo s seboj, jih bom definitivno rabila ((morda bi bilo za bodočo žlaht preveč, če bi jim ponudila kavo iz plastičnih lončkov))!

Naslednji kiks je bil pri krožnikih… Mercatorjevi kompletki namreč nimajo globokih krožnikov… mah ni pene… imam nekaj skodelic preveč, pa bomo juho pač pili ((seveda bo ta iz vrečke, da si ne bi bodoča tašča ustvarila previsokih upov glede mojih kuharskih sposobnosti HI HI)) 😛  In ko smo ravno pri krožnikih… ko pridete na obisk, prinesite kakega s seboj… ali pa si bom omislila rezervo papirnatih.

Note to self: Omisli se kako zajemalko in tista grozna vaza, ki je menda družinska dediščina ne gre niti podrazno z mano ((bi bilo reeees škoda, če bi jo med selitvijo doletela “nesreča”))!!!

Please follow and like us: