Poznaš občutek, ko se ti zdi neka stvar, zvok, vonj ali oseba takoooo znana, ampak se pri najboljši volji ne moreš spomnit, od kod? Mene včasih prav muči!Tako sem kaki dve leti nazaj prvič slišala smeh novega znanca… sodelavca… no, ok… šefa. Vmes se kako leto nisva videla. In zdaj spet… ma od kod za Vraga mi je ta smeh tako poznan?!? Zadnjič pa me spreleti… Ko se res iz srca smeji, je to slišati nekako takole…
[youtube]http://www.youtube.com/watch?v=6be9AIB-ckk&feature=related[/youtube]
Šefe, ne zameri… saj je prav srčkano 😉
2 thoughts on “Smeh a la Muttley”
inaaa · 28. november, 2007 at 23:44
😳 Men pa se dogaja, da pozabljam ljudi, Oziroma, da so mi tak fejst znani, ampak še vedno ne vem, kam naj jih dam. In pol ko pozdravijo, pozdravim nazaj, ampak menda moj tisti “wtf” pogled pove, da nekaj ne štima 🙂
Drugače pa.. 🙂 Oja, ta smeh je svetovn 😉
Alex van der Volk · 29. november, 2007 at 11:15
Eeeeeeeeeeeej, poročnik Momljač. Zakooooon :))))
“Muttley, I got a job for you”
“O boy, o boy, o boy”