…bom vsaj vedela zakaj!
S selitvijo pisarne v nove prostore smo dobili tudi čisto nov kavni avtomat. Res, da sem pila že boljšo instant kavo iz avtomata, ampak kofein je pač kofein in brez vsaj minimalne doze po kosilu lahko samo še zadrnjoham na tipkovnici.
Kmalu po selitvi, smo dobili mail, naj do nadaljnega ne pijemo vode iz pipe, ker ni dobra. Avtomat je seveda povezan z vodovodom in posledično ni ni kavice. Življenje nam je nekaj časa mukoma reševal stari namizni avtomat. Pravim mukoma, ker se je vsak dan večkrat vnel boj, kateri oddelek kupuje ali ne kupuje kave. Poskusili smo rešiti na ravni splošne administracije, a zaloga vse bolj pogosto ni dopolnjena…
Kaj mi torej preostane? Bife? Ne, hvala – tako dobro me spet ne plačajo. Postavni novi avtomat? Čeprav je vedno bolj uporabljan, me vonj vode iz pipe ((čeprav je v kopalnicah vestni zamaskiran s tako intenzivnimi dišavami, da po izhodu skoraj rabiš kisik, da prideš k sebi)) vsakokrat spomni, zakaj ga ne uporabljam. Instant kava prinešena s seboj? Ni slaba ideja…
Zjutraj sem premetala shrambo in našla zavidljive zaloge kapučinov vseh okusov. Šop vrečk sem stlačila v torbico in si ravnokar z veseljem zmešala dopoldansko dozo kofeina. Vse lepo in prav, dokler mi pogled ni zašel na skoraj zabrisane številke na embalaži… Rok trajanja: 3.10.2007! Phew… leto in pol? Pa saj je posušeno, verjetno ne manjka konzervansov in hranjeno je bilo po navodilih… in če je rok trajanja že v osnovi dve leti… Ne morem se izogniti misli, zakaj za vraga imam v omari kapučino iz leta 2005?!?
Vseeno, danes se počutim avanturistično ((in še vedno diši bolje kot če bi bilo zmešano z vodo iz pipe)) in pogumno sem popila dvomljivi zvarek… Torej, če mi bo danes slabo, vsaj vem zakaj… to pa je tudi nekaj 😛
0 thoughts on “Če mi bo danes slabo…”