“Samo še zadnja pesmica! Kaj boš izbral?” Ta del mu je bil vedno najmanj všeč… izbrati tisto pravo. Sošolcu je knjižnjičar že zavrnil naučeno, ker ni bila prava izbira avtorja menda. “Dajva enega sloveskega!” Za hec mu pokažem Gregorčičevo Soči. Na koncu izbere Na bregu. Se nauči z intonacijami, poudarki, starinskimi izrazi, obdelava skrite pomene… na koncu pride domov razočaran, ker ni vedel, kako je izgledal pesnik. In v meni začne vreti…
Priznanje ni vse. There… I said it! In res je.
Ali vaši otroci “delajo” bralno značko? Lušna stvar, ampak včasih je cena previsoka.
Flashback dobro leto nazaj… pisalo se je noro leto 2020. Levček je bil cel februar na bolniški z bogsigavedičem. Jaz mislim, da smo takrat vsi preboleli koronco, ampak nismo zares, ker takrat je bila menda šele na Kitajskem. Sledila je tragikomedija, ki ji sedaj pravimo prvi lockdown. In kaj je zaposlilo malega knjižnega molja? You got it… knjige, knjige in še malo knjig. Medtem, ko sta se bratec in sestrica igrala, je on bral… prebral vse, kar sem imela doma. ((In presrečna sem, da me je to vzpodbudilo končno izpolniti si veliko željo kupiti celo slovensko serijo mojega najljubšega avtorja.))
“Sine, našla sem navodila, kako lahko končaš bralno značko kljub šoli na daljavo!” Malo je trajalo, da se je opogumil oz. dovolj zaupal vase in svoje pisanje poročila, a na koncu sva vendarle vse odposlala.
Čez nekaj dni je prišel odgovor. Seveda sva ga prebrala kar skupaj, saj je bil vendarle o njegovem delu, čeprav na moj mail. Žal je tista minuta zaznamovala konec. Po potrditvi zaključka bralne značke je sledilo osebno mnenje o časovnem trajanju do zaključka… kot ne bi imeli vsi učenci enakega roka za dokončanje. Brez poznavanja ali ozira na okoliščine in tudi odsotnost navodil do par tednov prej. Brez vedenja, da otrok požira knjige s 500+ stranmi, zato da za intermezzo prebere Groznega Gašperja, ki je na seznamu literature za 4. razred. Otroku je kratkomalo vse padlo dol. Zabit je bil zadnji žebelj v krsto nekaj nesrečnih situacij in pikrih izkušenj.
Zato moj otrok ne bo več delal bralne značke. Ker mu ni v veselje. In veste kaj? V redu je! V redu je, ker je poleti prebral za celo osnovno šolo bralnih značk. V redu je, ker ima veselje do branja, ne do priznanja!
Zakaj me vseeno malo boli? Ker sem bila ena redkih v svojem razredu, ki sem do konca OŠ delala bralno značko. Ker se še vedno spomnim, kako sva s knjižničarko debatirali o “mojem” Vinetuju. Spomnim se vonja naše knjižnice in lagodnosti, ki sem jo tam čutila. Čutila, da me nekdo razume, da deli moje veselje do branja, ljubezen do knjig.
Žal mi je, da Levček čuti bralno značko kot dolžnost, neko nalogo, obremenitev. V tem ne vidim smisla. Kar pa ne pomeni, da ga ne bi tudi ob manjši vnemi za branje k temu vzpodbujala. Na srečo ni te težave… in na “srečo” mi bo ta izziv verjetno postavil kateri od drugih dveh otrok.
Preden kdo skoči, da je zgodba enostranska, moram še nekaj dodati. Seveda je enostranska, a je necenzurirano doživetje otroka. Odrasli lahko imamo še tako dober namen. Lahko samo želimo otrokom pokazati, da zmorejo več. Jih vzpodbuditi, da naredijo korak naprej. Včasih se ne zavedamo, da imajo naša dejanja ali besede ravno nasproten učinek.
Verjamem, da g. knjižničar ni imel in nima slabih namenov, ampak celo leto “soočenj” je otroku pustilo vtis boja z besnečim morjem.
Na bregu (S. Gregorčič)
Na brégu stojím in v mórje strmím:
Pod máno srdíto valovje
Rohní ob kamníto bregovje;
Do néba praší se meglêni dím,
V obràz mi brízgajo péne
Od skalne sténe;
A stena skalna
Ostane stalna,
In jaz se na robu ne ganem,
Viharju kljubújem, ostanem!
Ko v steno valovje, usóde vihár
Ob mé se zaganja;
A duh se ponôsni ne uklanja:
Ti stréti me môreš, potréti nikdár,
Usóde sovražne besnéči vihár!
In kaj lahko deček proti mogočnemu morju? Lahko vztraja, a na varni skali. Ponosna sem nanj! Ponosna, da “na svoji skali” bere naprej… zaradi veselja, ne zaradi priznanja.
p.s. Počasi zmanjkuje idej… kakšen dober namig za komaj najstnika? Super, če vsebuje športno dogajanje ali ne sci-fi pustolovščine. Če je zgodb za celo serijo, še toliko bolje ?
0 thoughts on “Moj otrok ne bo delal bralne značke”