Bližajoča polna luna, retrogardni Merkur, PMS ali samo utrujenost, naveličanost? Nekaj, vse ali še več se nabira te dni. Počutim se nezadovoljno, nerazumljeno, nemočno, jezno nase in na svet. Ne čutim povezanosti niti sama s seboj, kaj šele z otroci in družino. In zato se počutim še slabše, kot da sem nekaj zamočila, da nisem sposobna speljati povprečnega dneva (ali večerne rutine) od začetka do konca, da sem razočarala kot mama.
Ampak mama se ne sme pritoževati, saj se je sama odločila za otroke in družino. Sramota za žensko je priznati, da ne zmore. Nespodobno je za mamo, da potrebuje čas zase. Lepo vas prosim!
Samo zato, ker sem mama, nisem neuničljiva! Nisem vsemogočna! Nimam nadnaravnih sposobnosti! Sem samo človek. Človek, ki potrebuje čas in prostor za regeneracijo. Človek, ki tudi mora pogledati vase, delati na sebi in to ni vedno lahko. Človek, ki včasih rabi 5 minut ali 5 ur gledati v bel zid ali prazen ekran, da možgani ne pregorijo.
Včasih so rekli, da je za vzgojo otrok potrebna cela vas. Danes se špara na resursih, »vas« ima polne roke dela sama s seboj. Mama je polno zaposlena v službi, še enkrat polno zaposlena doma in tretjič polno zaposlena z izobraževanjem za vsa področja, ki jih mora kot mama znati pokrivati. Ob odsotnosti »vasi« padejo večje zahteve in pričakovanja na očete, kar prinese pritiske na partnerski odnos. Aja, da ne pozabim, četrti šiht mame je partnerstvo in peti management vsega naštetega.
Če imaš srečo, je partnerju jasno, da ne more samo primakniti svojega piskrčka, ampak konkretno prispevati h gospodinjstvu in družinskemu življenju, če naj družina kolikor toliko normalno funkcionira. Če imaš še večjo srečo, se iz »vasi« občasno pojavi pomoč v obliki dedkov in babic. Ampak na koncu, v praksi… kdo prvi ostane doma, ko otrok zakuha z vročino? Kdo je tisti, ki skrbi, da povprečen dan poteka nemoteno in koordinirano? Kdo je zadolžen za organiziranje dejavnosti, druženj, varstva med počitnicami? Pri nas in v veliki večini družin, ki jih poznam, je to mama.
Mama mora biti perfektna, potrpežljiva, vseveda, sposobna obvladati mala bitja, ki ne znajo obvladati niti sama sebe. Mama mora znati vzgojiti otroke v spodobne, srečne in izpopolnjene odrasle po vseh standardih, ki si jih zamisli naključni mimoidoči. In to mora narediti z nasmeškom na obrazu ter čim manj hrupa in motenj za okolico.
Si prišla do sem? Zdaj pa globoko vdihni, izjemoma na glas zakriči, lahko si pomagaš tudi s kakšno kletvico in pošlji vse stereotipe in nerealna pričakovanja v 3PM!
Oprosti si, ker nisi popolna.
Oprosti si, ker nisi vsemogočna.
Oprosti si, ker si ranljiva.
Oprosti si, ker pustiš, da ti kritike okolice pridejo do živega.
Oprosti si, ker ti pride do živega otrokova trma.
Oprosti si, ker nisi zmogla biti umirjena dve uri tuširanja, pravljice, pesmice, poljubčka za lahko noč.
Oprosti si za vse, kar ti je kljub trudu spodletelo.
Oprosti si in sprejmi, da imaš tudi ti kdaj slab dan, da rabiš čas zase.
Zato nisi slaba mama in jutri je nov dan!
__________________________________________________
In ravno sem ugotovila, kaj je pika na i mojega razdraženega počutja zadnje dni. Že nekaj časa načrtujem podaljšan vikend in končno se je vse toliko poklapalo, da sem se lotila resne organizacije destinacije Španija (beri: najti varstvo za otroke, če bi želel iti zraven mož oz. za družbo najti prijateljico)… zdaj pa vsa panika okrog Korone in mi tudi ni več do letenja. Vprašanje, če ne bo iz istega razloga odpadel spomladanski družinski izlet v Legoland. Zdaj pa nisem več jezna, ampak samo še žalostna 🙁
0 thoughts on “Mama, oprosti najprej sebi”