Moj mali (?) bratec …ki, kot naenkrat ugotavljam, sploh ni več tako mali… gre v širni svet…
Kaj te mora gnati, da rineš prenočevat v hribe, pri –15 ((ali še manj)) in v iglu lastne »produkcije«? Kaj te mora gnati, da tedne preživiš na morju sam, v laserju in s kitaro v naročju? Kaj te mora gnati preko Atlantika v orehovi lupinici? In končno… kaj te mora gnati okrog pol sveta, da se boš igral mornarja.?
Na koncu niti ni važno… ni pomembno, kaj je tisto, kar ti ne da biti pri miru… dejstvo je, da ne boš srečen, če ne greš! Torej pojdi… pojdi z Bogom, Alahom, Budo, Zevsom, Hermesom, Merkurjem in/ali katerokoli višjo silo, ki bo nad tabo bedela… pojdi novim avanturam naproti… pojdi iskati svoje poslanstvo… pojdi iskati svojo srečo…
…pojdi in se tudi varno vrni domov…
0 thoughts on “Srečno, bratec!”