… mi danes dela v glavi. Zjutraj sem dobila sms: “Dobro jutro naša pijanka. A si se napila, naplesala in napela? ipd.” Dobro jutro… ja no, bolj dober dan, ker tehnično gledano z vidika mojih sosedov, je bilo jutro, ko sem prišla domov 😛 … tudi o dobrem bi se dalo razglabljati, pa vseeno, hvala za lepe želje. Sicer pa… JA, JA, JA in se noro zabavala!
Mucka ravno nimam, mi pa malo cingja in šumlja v glavi… ampak tega seveda ne pripisujem alkoholu 😉 Zadeva je taka, da pravzaprav krivim to blesavo vreme! Prvič ker me mori, ker ni sončka in toplote, ki jo maja pričakujem. Naslednji problem je pa to, da se ob vseh teh temperaturnih in mokrotnih spremembah nabere tudi cel kup različne garderobe “v pripravljenosti”. Ta čaka in se zbira na dveh stolih. Včeraj sem v naglici iskala ene hlače in v procesu naletela na oba kupa. Da ne bi vsega premetala in zmečkala, sem stvari prelagala na posteljo. Vse lepo in prav, ampak ko sem prišla zvečer (pardon, zjutraj) domov “malenkost” omotična in absolutno izčrpana, se mi seveda ni dalo lično zlagati nazaj. Dva giba in postelja je bila prazna, moj cilj pa dosežen. Kdaj sem slekla kavbojke ne vem, najbrž že v polsnu – hlačnica kuka nekje izpod pokopališča ostalih oblek. In zjutraj (mislim, dopoldne), ko sem odprla oči me je najprej zaslepil tisti sramežljiv žarkec sončka izmed oblakov, ker sem pozabila spustiti rolete… naslednji faktor – pozabila sem dati ven leče… posledica – jasno sem videla razdejanje v sobi 😯 – kot bi me ponoči kdo oropal! Ojoj, kdo se bo še s tem ukvarjal… takoj me je začela boleti glava, obrnila sem se in spala naprej! Ko sem pač morala vstat, sem si utrla potko med razdejanjem in se nasmehnila ob pogledu na vrečko, ki je imela v vsem tem neredu skoraj častno mesto (ah, tudi zjutraj kebab kar paše) poleg šminke in nekaj kovančkov (katerih izvor še raziskujem).
Ja, še to… posvetilo se mi je, zakaj v filmih ženske zjutraj izgledajo kot na naslovnici revije – našminkajo se zvečer in gredo potem take spat… perfect solution za tiste, ki zjutraj rade malo poležimo 😀
7 thoughts on “cin cin cin…”
irena · 5. maj, 2007 at 17:35
no, če bi se našminkala zvečer in šla potem spat, bi imela zjutraj predvsem zelo umazan povšter, zlepljene trepalnice, pa verjetno tudi razmazan obraz 😉
Chiara · 5. maj, 2007 at 17:42
Irena, to sem bila do danes prepričana tudi jaz… pa se ni izkazalo za čisto tako. Lahko bi se zjutraj samo malo počesala in kar se videza tiče mirne duše šla med ljudi s skoraj perfektnim make-up-om. Očitno sem pa tudi spala bolj ali manj tako, kot sem padla v posteljo – in sem ravno preverila povšter, je čisto ok 😉
irena · 5. maj, 2007 at 18:55
maaa, ti bom morala kar verjeti, ker raje ne bi preizkušala spanja z mejkapom … že če popoldne kdaj zadremam z namazanimi očmi imam potem čisto čuden občutek (pa ne samo slabe vesti zaradi kršenja “lepotne zapovedi” št. 1, he he)
Chiara · 5. maj, 2007 at 19:36
Mislim, da tudi jaz ne bom tradicije iz tega delala 😆
šuši · 6. maj, 2007 at 11:19
ja, ja…prekrokana noč in spanje z make-upom…zjutraj res zgledaš kot iz škatlice 😀 še koža je gladka in napeta…dokler ne greš pod tuš in potem vidiš grozoto v ogledalu.
Chiara · 6. maj, 2007 at 16:26
Saj pravim, da praviloma ni tako – je bilo pa ravno zato prijetno presenečenje v ogledalu 😆 Če se še kdaj “čudež” zgodi, se bom kar slikala 😛
Sicer sem pa ugotovila izvor skrivnostnih kovančkov – drobiž od taxija 😉 Še dobro, da sta me B&B varno do vrat spravila (tnx), ker ugotavljam, da mi kar nekaj insertov manjka 😳
šuši · 7. maj, 2007 at 17:38
hehe…ja poznam. včasih se zgodi 😀