V tem letu sem večkrat kot ponavadi prečkala slovensko-hrvaško mejo. Čeprav je že skoraj rutina, pa imam vseeno vsakič neprijeten občutek, da me bodo »slekli«, če jih le malo postrani pogledam. Zadnje čase pa se mi zdi, da se nikomur ne da kaj preveč migati… Mogoče je kvaka v poletju in visokih temperaturah, ampak vseeno sem skoraj razočarana, da na moj prijazni pozdrav le odsotno odmignejo z roko in gledajo skozi mene. Zadnje prečkanje pa me je vpodbudilo za tale zapis.
Z možem ((mater, se mi to še vedno smešno sliši)) sva prečkala mejo na enem manjših prehodov ((beri dva pasova v vsako smer)). Goreli sta dve zeleni puščici, za EU državljane in vse potnike. Ker v slednji vrsti ni bilo videti vozil, sva veselo zapeljala tja in palo presenečeno pogledala, ko sva v obeh hišicah zagledala prazne sedeže… Po kake pol minute sva opazila, carinika, ki si je v božjem miru pripravljal kavo in puhal cigaretni dim… Mislim, ne razumite me narobe, popolnoma mu privoščiva čik-pavzo, ampak kako težko je pred tem klikniti gumb, da se zelena puščica spremeni v rdeči križec? Po kaki minuti, ko se nihče ni zmanil za naju, sva se vzvratno vrnila in zapeljala v sosednji pas. Z najboljšim namenom sva policaju omenila, da v sosednjem pasu verjetno pomotoma gori zelena luč, ona pa je le odsotno pokimal in bolj kot na uradno osebo spominjal na zombija ((da ne rečem đankija))! Ok, midva sva svoje opravila in na kraj pameti nama ni padlo, da bi se s tem obremenjevala preostanek vikenda… vseeno pa ti da malo misliti, kdo “varuje” naše meje. ..
Pa da ne bo kdo mislil, da so naši sosedje kaj veliko boljši… le d oni igrajo obratno igrico… z izjemo ene kolone povsod gorijo rdeči križci in dela se že poštena kolona… nakar prilomasti šefe in zarjove, naj se malo zmigajo… v trenutku iz vseh kotov prigomazijo uniformice in v kolonah z rdečim križcem panično mahajo, naj se turisti vendar razporedijo v več kolon… spet je preveč zamudno stisnit gumb, ali pa gre le za trik… čim bo šefe obrnil hrbet, bo rdeč križec še kako aktualen!
4 thoughts on “Komu se bolj fučka… našim ali hrvaškim carinikom?”
justy · 31. avgust, 2009 at 15:37
eni pa majo probleme??!! če ni nobebega pač pelješ čez a al kaj?
Chiara · 31. avgust, 2009 at 15:51
ne moreš, ker je rampa dol 😉
matejbor · 31. avgust, 2009 at 17:23
…uporaba ‘šefe’ je čist narobe. Tut hrvati bi v tem stavku rekl, da pol pride šef, in ne šefe…
…šefe bi se pa reklo, ko bi šefa naslavljala: torej: šefe, kje si bil? (šefe, gdje si bio?)…
…sploh ne vem kako se je v slovenski pogovorni jezik tako prikradel ta šefe… najbrž da se poudari, da hočeš reči v hrvaščini, ker šef bi zvenelo zelo slovensko…je pa narobe in izpade zelo butasto pred kom, ki razume tut te druge jezike.
Chiara · 31. avgust, 2009 at 19:13
Matejbor – srce, ljubavi, prijatelju… se globoko opravičujem, da si se počutil butasto (mimogrede, ne nisem narobe razumela, tole je mišljeno sarkastično za picajzle, ki se obesijo na eno črko)… dejansko je bilo to tako napisano zelo namenoma (če boš malo bolj pozoren, boš hitro opazil, da se v pogovoru, kakšni pesmi in besedilu namenoma ne uporablja čisto pravilna slovnica in OJOJ tudi kakšen poslovenjen!?! izraz). In da se ne boš počutil slabo, ker ti je mamica rekla, da si “poseben”, ker razumeš osnove slovnice naših sosedov, naj te potolažim, da tudi meni ni povsem tuja… pa še kakšni trije ali štirje jeziki poleg tega 😉 Gremo kdaj v naslednjem stoletju na KOFI, pa se lahko do onemoglosti pogovarjamo o slovnici in tujkah 🙂
Aja, zakaj odgovarjam sarkastično? Pojasnitev ali drug vidik sta v komentarjih vedno dobrodošla, tisto z “butastim” je pa popolnoma odveč.