Darilca, darilca, šara, darilca…

Ah, spet je tisti čas, ko se vse vrti okrog daril! Moram priznati, letos lovim zadnje minute. Božička smo komaj sfolgali in na srečo pol familije slavi Dedka Mraza! Tudi tega bomo lovili za dlake njegove kučme, a kaj čem… preveč ljudi, preveč daril in absolutno premalo časa! V bistvu sem si sama kriva… prejšnja leta smo vsa darila lepo kupili in nekatera so že iz trgovine prišla zavita. Letos pa sem se zaradi relativno nizkega stanja na računu ((in za spremembo)) odločila, da kako polovico daril naredim kar sama… vse lepo in prav, ampak za to je potrebno tooooliko več časa. Vseeno, izgleda, da bi mo uspelo… tudi zaradi prijazne tašče, ki je nekje kupila malo morje simpatičnih vrečk, ki so letos nadomestile zamudno zavijanje v papir. Pa še lepo »enotno« izgleda… kot včasih, ko je imel Dedek Mraz pod smrekico same enake vrečke s svojim skromnim portretom ((le da na teh ni moj portret)).

Seveda je zabavno kakšno darilce tudi dobiti! V bistvu sem vesela vsake pozornosti, ki je kolikor toliko uporabna… pa naj bo čokoladica, svečka, okvirček za sliko ali pa kaj večjega in vrednejšega. Kar me živcira, pa so darila, ki že na daleč kričijo, da je nekdo pospravljal omaro in ravno tebi namenil najgrši kos šare med vsemi… hvala, ampak ne hvala! Meni bi bilo nerodno podariti nekaj, kar mi že v prvi vrsti ni všeč ((z izjemo, kadar gre za eksplicitno željo prejemnika)) in tako se komaj premagam, da se prijazno nasmehnem in si mislim svoje!

Prava cvetka je moj dragi očka… obožuje prejemati darila, po drugi strani pa nima niti najmanjšega talenta, da bi sam kupil nekaj uporabnega! Lani je neimenovana članica družine prejela ličen kompletek kozmetike… za moške ((če se ne motim, je bil Axe))! Ah, dobro, nad njim smo že obupali in tako me malo kaj še preseneti.

Druga cvetka pa so darilca mojega dragega… ma saj ne rečem, da se ne potrudi… vsaj takrat, ko o tem razmišlja, je očitno nervozen in se praska po najglobljem delu možgančkov 😉 Na srečo sva se že lani dogovorila, da si medsebojno kupujeva le kako malenkost in potem skupaj izbereva nekaj, kar potrebujeva ali si želiva oba. Moram priznati, letos je imel kar simpatično idejo s potiskanimi majicami! Samo en haklc… velikosti so malo na knap ((menda imam vse majice v omari velikosti M… hm, ne vem, kam je gledal, ampak v mojo omaro sigurno ne!)) in en artikel je nekaj, česar niti v sanjah ne bi nosila niti doma, kaj šele v javnosti! Vse lepo in prav, tudi sama imam hude težave z velikostmi za druge, ampak zato pa so računi, da zadevico lahko zamenjaš, kaj ne? Hopa, hopa… tokrat žal ni tako… ker so izdelki po »naročilu«, jih ni mogoče vrniti! Sem mislila, da sva to že obdelala ob nekem davnem rojstnem dnevu? Takrat sem med drugim dobila sicer srčkano a neskončno kičasto ogrlico od Swarowskega, ki je pri najboljši volji nisem nosila več kot enkrat! In zdaj smo spet tam…

Kaj se je zgodilo z dobrimi starimi pižamami… spodnjim perilom… božičnimi puloverčki… nakitom ((z izjemo Swarowskega)) … mah karkoli, kar lahko zamenjaš?!? Hvaležnost in veselje ob darilu na stran… ali ni največje zadovoljstvu tudi za tistega, ki darilo podari, da se bo tudi dejansko uporabljalo? Žal mi je stvari, ki končajo v najtemnejšem kotu in so samo zapravljen denar…

Please follow and like us: