Pa kaj potem, če je moj avto?

Nedavno sem dobila priporočeno pismo… pravzaprav dve… od ljubljanskega Mestnega redarstva. Sploh ni bilo dvoma, da bodo pod ovojnico plačilni nalogi. Pa sem se vseeno morala nasmehniti. Zakaj? Ker moj avto že leta vozi mama in ravno ona je pred kratkim pošiljala naokrog maile z opozorili pred prehitro vožnjo in stacionarnimi radarji.

Zdaj pa k moji težavi… kazen je za moj avto, pa si je nisem prislužila jaz! Ker ni bilo kazenskih točk, je težava malo manjša in odločili smo se, da zadevo plačamo, potem pa raziskujemo naprej. Zdaj vem, da bi lahko to bila huda napaka. V želji po izogibu težavam in plačilu odvečnih stroškov sem menda priznala, da sta bila prekrška moja. Sedaj vem, da se moram v morebitnem naslednjem primeru najprej pritožiti, voznik pa napisati izjavo, kjer prevzema odgovornost za prekršek. Čeprav po spletu mrgoli primerov, ko tovrstne izjave sploh niso upoštevane, so mi na Redarstvu zagotovili, da v primeru realne pritožbe ni težav. Upam, da res ne. Za ta dva prekrška bi sicer zlahka dokazala, da sem bila v službi, s verjetno ne bo vedno tako.

Na splošno se mi zdi kretensko, da se kazen avtomatično pripiše lastniku vozila. Že res, da ima dandanes skoraj vsakdo svoj avto, pa vseeno se z njim (lahko) vozi cela družina. Povrhu vsega je poslana slika prekrška tako slaba, da niti v sanjah ne moreš ugotoviti ali sploh kdo sedi za volanom, kaj šele identiteto voznika. Kako naj torej v družini ugotovijo, kdo je vozil? Sploh če gre za prekršek s kazenskimi točkami! Pa niti ne gre za to, da voznik ne bi hotel priznati krivde. Morda dnevnik v stilu potnih nalogov niti ni tako neumna ideja.

Je imel kdo kakšno izkušnjo s temi zadevami?

Please follow and like us: