Dokler smo imeli še tolarje, se mi ni dalo nosit naorkog vseh tistih kovančkov – preveč železa za premalo vrednosti. Tako sem jih vsake toliko spravljala v en tak luškan otroški šparovček v obliki skrinjice. Saj bi jih lahko dala tudi v kako skodelico – ob potrebi bi bili veliko lažje dosegljivi, ampak imam občutek, da bi prej ali slej izginili brez moje vednosti.
Po prehodu na € sem nadaljevala navado. Saj sem že na začetku vedela, da bo nabrana vrednost malo višja, ampak vseeno sem bila prijetno presenečena. Prej, v tolarskih časih, kadar smo šli ven, ni bilo pretirano težko najti bankovcev 500 ali 1000, da nisem nosila s sabo ravno po 5000. Pri € pa sem imela težave – po navadi sem imela same po 20, to pa je že skoraj bivših 5000. In tako se je začelo… vse bankovce za 5€ in kovančke za 2, 1 in 0,5€ pridno spravljam notri. Do zdaj je še vedno bilo dovolj za zabavne noči 🙂 Res pa je, da pomaga tudi “klasičen pristop” – kadar se hočeš napit, pojdi najprej v trgovino, šele potem v lokal 😉
3 thoughts on “Moj šparovček za “ven””
Fetalij W. Tyschew · 14. maj, 2007 at 0:57
ma odkar so ti kovanci v igri, se nikakor ne znajdem… veliko več zapravljam… kaj pa je, plačati eno pivo s kovancem… nič… dokler ne pridemo do papirnatih bankovcev, se sploh ne pogovarjam s kelnarco, da bi prekinla dejavnost prinašanja steklenic na mizo 😀
Chiara · 14. maj, 2007 at 14:57
Hi hi… ko prideš do bankovcev, si pa najbrž že v takem stanju, da ti je itak vseeno za tiste papirčke… pa še tooook lepih kovančkov nazaj dobiš in krog se obrne 😉
Fetalij W. Tyschew · 14. maj, 2007 at 15:26
kovančke imam potem za plačat malico zjutraj na šihtu
vse se ponuca 😛