Prva težava… poimenovanje lokacij… ni moj “doma” in tudi ne “rojstna hiša”, pač pa hiša, v kateri sem živela 23 let… pa recimo, da bo to zdaj “pri mojih”.
Torej, dokler sem še živela “pri mojih”, sem se vedno upirala iti v klet. Ne vem zakaj, ampak vedno sem pričakovala, da bi izza vrat skočila gigantska miš in me pojedla! Seveda so vsi govorili, da sem čudna, da v kleti sploh ni miši in tudi če bi bile, bi se one bolj ustrašile mene, kot jaz njih. Saj nekje, v logičnem predelu mojih možgančkov to vem, ampak vseeno… tiste kleti me je bilo in še vedno je groza!
Danes pa mi mati pošljejo sledeče sporočilo: “Pomisli, meso sem nalagala ob prisotnosti miške! Ta je s slastjo pojedla nastavljeno slanino (od pršuta!), (se zahvalila) in se splazila iz visoke steklene posode. Danes sem kupila lepilo in jo bo ati najbrž ujel. Mislim, da ji je ostala slanina v lepem spominu. Pomisli, tiste iz mišolovke se ni dotaknila! Atiju sem rekla, da ne bo večerje, če ne ujame miši. Bojim se, da bi prišla v stanovanjski del hiše, če ne bodo dosledno zapirali vrat.”
AAAAAAAAAAA… torej je res…
- V kleti so miši!
- Te miši so pametne!
- Te miši so vljudne in ravno prav sarkastične, pa še govoriti znajo ((zahvala za pojedino))!
- Hrana v pasteh je očitno prvovrstna… torej bi vsaka socialna miš povabila še preostalo družino na pojedino!
- Po Murphy-ju ((in zahvaljujoč večni pozabljivosti)) bodo vrata v stanovanje vsaj polovico časa odprta in glodalci se bodo preselili v ogrvani del hiše!
Kdo je zdaj tukaj paranoičen in kdo se upravičeno izogiba stikom z mutiranimi mišmi? 
3 thoughts on “Nisem jaz paranoična… res so miši v kleti!”
sosed · 16. januar, 2008 at 12:01
boga miška, upam da je fotr ne bo ujel. 🙂 sporoči razplet zgodbe!
Chiara · 16. januar, 2008 at 13:51
No, poročanja s kraja dogajanja sigurno ne bo (sicer grem v soboto tja na kosilo, ampak klet me 100% ne vidi!)… z varne razdalje pa sporočim usodo evolucijsko napredne miške 😛
sosed · 18. januar, 2008 at 13:03
Ha, da ne bodo imele na koncu miške fotra z večerjo 😆