Prejšnji vikend sem se prvič zares podala v lov na poročno obleko! Nikoli končana dilema ali obleko kupiti, sešiti ali si jo izposoditi se nadaljuje… Najprej sem bila absolutno odločena za šivanje… nato sem pomislila, da izposoja niti ni slaba ideja in na koncu prišla do zaključka, da je cena šivanja in izposoje zelo primerljiva, le da v prvem primeru obleko obdržim, v drugem pa jo moram vrniti ((in še paziti, da se slučajno kje kaj ne strga)).
Ker sem bila ravno tam, sem se odločila, da pregledam ponudbo tudi v Zagrebu… in našla sem jo… mojo “perfect dress”!!! Daleč od tega kar sem iskala in na sliki mi niti ni bila pretirano všeč… ampak, ko sem jo oblekla, je absolutno prekašala ostalih 15, ki sem jih ta dan pomerila! Več jih je bilo lepih, ampak samo pri tej sva obe s teto kar obnemeli!
Kot vedno v življenju, je moral biti tudi v tem primeru en “ampak”… kar zamajala sem se ob ceni 2000 EUR!!! Saj bi si jo lahko izposodila, samo novo kolekcijo smejo dati v promet šele septembra in tako je cena izposoje 80% nakupne cene… za to razliko je pa že skoraj vseeno, če jo kupim in lahko potem obdržim!
Relativno gledano, neka druga bodoča nevesta je pomerjala čipkasto obleko, ki stane 5000 EUR… v primerjavi s tem je moja poceni 😛 Vseeno, cena je bistveno previsoka in čeprav sta baka in teta že načrtovali, kako bosta pri nakupu sodelovali, in ne glede na to, da še vedno zavzdihnem, ko se je spomnim… bomo poiskali alternative. Morda pa najdem šiviljo, ki bo hotela in znala spraviti skupaj kaj podobnega ali celo lepšega…
And the hunt continues…
5 thoughts on “Našla sem jo, ampak… zakaj je vedno “ampak”?!?”
Popaj · 12. junij, 2008 at 13:40
Sam pri sebi vem, da ko mi je nekaj všeč in potem recimo zaradi cene nisem kupil, da mi potem nič ne bo več tako všeč. In mi je bedno potem dati tudi pol manj za nekaj, kar mi ni tako všeč kot prva stvar.
akvarij · 12. junij, 2008 at 14:00
sploh ne vidim nobene ovire, zakaj si ne bi raje obleke sposodila…
Saj je ne boš nikoli več oblekla, kot določena slo. manekenka pa je tudi ne boš razstavila v vitrini sredi dnevne sobe, ne?
V ceni izposoje je všteto tudi popravilo in čiščenje, tako da tudi če se ti po nesreči kaj strže, ne doplačaš nič!
Chiara · 12. junij, 2008 at 15:24
Popaj – načeloma se strinjam, ampak 2000 EUR za obleko za en večer? To je več kot dve moji plači! Samo malo več bo stala večerja za skoraj 100 ljudi.
Akvarij – Odvisno… če bi bila taka kot ta, se jo da skrajšati, v skrajnem primeru pobarvati, in potem je s kako jaknico fletna “svečana” oblekica. Kar se tiče popravila – če jo strgaš kako drugače kot po šivu, moraš plačati polno ceno (vsaj tako so mi do zdaj razložili v izposojevalnicah). Če pa že dam 500-600 EUR (ne za tole, ampak za neko “normalno” obleko) in jo oblečem samo enkrat, jo pa rajši dam šivati in potem podarim komu, ki si je ne more privoščiti. Najem tele na sliki pa bi bil 1600 EUR.
ojaoja · 17. junij, 2008 at 12:18
U, ni švoh tale, čeprav vedi, da so vlečke hudo nepraktične – recimo pri plesu, ali bognedaj na dežju. Moja je stala 100 evrov, kupila pa sem jo, ko še sploh nisem vedela, da bo moja poročna. 🙂 No, ampak to sem pač jaz, bolj minimalističen tip.
Chiara · 17. junij, 2008 at 12:56
Vlečko se da zapeti gor, tako da se zlije s krilom. Če je blago gladko izgleda grdo, če so sloji in malo zmečkano, se je pa sploh ne vidi, da je “pospravljena” 😉