Prvo kot prvo – poanta poroke ni v darilih!!! Pa vseeno se to pojavi kot največja težava, takoj za menijem za večerjo!
Načeloma se je včasih par preselil v skupno gospodinjstvo šele po poroki in jasno je, da sta potrebovala veliko opreme. Dan današnji pač ni več tako…. Po pol leta skupnega življenja imava kuhinjo in stanovanje praktično opremljeno. No, rabiva veliko omaro za čevlje, predalnik, novo sedežno in lep servis za 12 oseb. Od tega le zadnje kvalificira kot potencialno darilo. Za vse ostalo ((in na primer poročno potovanje)) pa bi najbolj prav prišel denar. To je nekako vsem jasno in tudi želja sploh ni nenavadna… pa vseeno postaja velik problem…
Kar naenkrat je “neprimerno” svatom, ki vprašajo po željah za darilo, sugerirati lepo okrašene kuvertice z nadvse uporabno vsebino… Le kaj si bodo mislili in kako grdo bo izpadlo. Res, rajši jim povejmo konkreten izdelek, katerega cene ne morejo izbirati… ali še bolje, naj nekaj dni svojega življenja porabijo za razmislek, hojo po trgovinah in v končni fazi zapravijo denar za nekaj, česar ne rabiva, samo zato, da na to zadevo lahko nalepijo lepo veliko pentljo!
Mislim, res mi je žal, ampak pri najboljši volji ne moreva sestaviti spiska daril za 100 povabljenih!!! Poleg tega mi je bolj neprijetno zahtevati zaželeti si stvari, katerim sama določim ceno, kot pa z najboljšim namenom svatom olajšati nalogo in dobiti uporabno darilo, pač predlagati kuvertice. Mislim, da to danes ni niti tabu, niti neprimerno in predvsem je nadvse praktično!
4 thoughts on “Zakaj so darila taaaaak problem?”
ojaoja · 17. junij, 2008 at 12:13
Midva sva na vabilo napisala, da zbirava prispevke za poročno potovanje, in dodala številko računa. Eni so nakazali, drugi dali v kuvertah, nobeden pa ni imel nič proti. Denar sva pa potem porabila za kurilno olje. 🙁
Chiara · 17. junij, 2008 at 12:54
No, na vabilo nisva hotela napisati – kdor bo vprašal bomo povedali, ostali pa najbrž ne bi trznili niti, če bi bilo napisano na vabilih. Tekoči račun se mi zdi malo …. ne vem … neoseben. Kuverto se le da lepo aranžirati in tako ni občutka, da si prišel na poroko praznih rok 😛
ex sodelavka · 17. junij, 2008 at 13:21
ojla 🙂
ja ves kako je glede denarja se povsod zatakne, se zlasti pa pr starejsi zlahti, ki tega ni vajena od prej..problem je, ker je za znesek omejitev nebo in je nekak tezko dolocit koliko naj bi bila primerna cifra glede na pricakovanja oz. familiarno vez..nekomu je ze 100 evrov ogromno, pa ce je povabljena cela familija (recimo 4 osebe) bo verjetno teba sec globlje v zep..koliko dat, da ne izpades stiskaski in da ne prevec obremenis svojega proracuna to je zdej vprasanje, ki mislm da je kljucno pri razlagi zakaj imajo ljudje odpor do gotovinskih daril, ce pustim ob strani, da se s tem poudarja samo materialno plat poroke 🙂 ..je pa res da 3 sesalce pa 4 mikserjev najbrz res ne rabte tko da bi blo pomoje, ce ze mislta igrat na kes, najbols kje omenit da bi bila vesela simbolicnega zneska kar pa ne izkljucuje da tisti, ki so absolutno proti temu ne bi smel prnest kej druzga ..hm bols to k da se pol postran gledate (zlahta mislm :))
Chiara · 17. junij, 2008 at 14:54
Sem ravno prej s kolegico ugotavljala, da je bolje 40EUR v denarju, kot 80EUR vredno darilo, ki ga ne potrebujem.
Nekje sem slišala, da se “vljudna” vrednost darila začne pri vrednosti večerje, kar je nekako smiselno. Potem je itak odvisno od zmožnosti in bližine sorodstvenih vezi.
Kar se pa tiče “postrani gledanja”… za eno stran sploh ne dvomim, da bo kak dober razlog, da se dež kliče 😉