Kratkovidnost ((ali daljnovidnost)) je nekaj, s čimer se naučiš živeti, ker pač nimaš druge izbire. Enkrat na leto ali dve pridno obiščeš okulista, ki ti predpiše novo (še majčkeno višjo) dioptrijo in z vsakim letom je pogled zjutraj brez očal malo bolj zamegljen. Moderna tehnika nam je dala vsaj možnost kontaktnih leč, ki pa vseeno niso najboljša izbira za vsakogar.
Prva očala sem dobila v osnovni šoli. Menda zato, ker sem veliko brala in verjetno so precej pripomogli tudi mamini geni. Moral je biti četrti ali peti razred, ne spomnim se natančno. Se pa zelo dobro spomnim, kako “prisrčne” nove vzdevke sem dobila od sošolcev. Hja, zanimivo… sošolka, ki je bila najbolj “izvirna”, je nekaj let kasneje ravno tako dobila očala in prav fascinantno je bilo, kako hitro je ta dodatek postal “moderen” namesto “piflarski”.
Nekateri menda nosijo očala z navadnimi stekli kot modni dodatek ((ali se ne zavedajo, da se zelo dobro opazi, da stekla nimajo dioptrije, ali pa jim je za to vseeno))… nekako se mi dozdeva, da se večini zadeva ne bi zdela tako kul, če bi morali zjutraj najprej dati očala na nos, da bi sploh lahko našli stranišče 🙄 Ta špas z resnično dioptrijo postane tudi precej dražji – predvsem pri višjih vrednostih, ko je potrebno večkratno tanjšanje stekel, razni antirefleksni premazi in podobno. Potem pa so tu še sončna očala, ki so že tako nesramno draga, zatemnjene leče z dioptrijo pa znesek skoraj podvojijo!
V osmem razredu se mi je dioptrija dovolj stabilizirala, da sem lahko dobila leče – poltrde. Kakšno olajšanje! Odbojka kar naenkrat ni bila več problem in celo trenirati sem jo začela. Takrat so se mi zdele najboljša stvar na tem svetu! Ta laskavi naziv so več let kasneje prejele mehke leče 🙂
Torej, leta so minevala in desetletje po prvih očalih sem se začela poigravati z idejo laserske operacije. Družinski prijatelj jo je šel delati v Nemčijo, ampak nekako ni najbolje izpadlo. Ker se fanatično bojim igel in rezanja, sem na idejo skoraj pozabila… do lani… Lani pozimi sem srečala hči tega družinskega prijatelja, ki je kak mesec nazaj tudi imela operacijo. Njena dioptrija je bila sicer pol nižja kot moja in spet sem začela razmišljati… ljudje se za ta poseg odločijo že pri dioptrijah -2 in navzgor… zakaj se torej nebi tudi jaz, z mojimi -6?!?
Lani sem se tudi zaposlila in kot ekonomistka seveda cel dan delam z računalnikom. Po nekaj mesecih so me začele vedno pogosteje motiti leče. To se mi prej praviloma ni dogajalo, res pa je tudi, da je bilo dela na računalniku kljub vsemu več kot pol manj! Vedno je opcija očal, ampak tako preprosta rešitev je preveč enostavna, da bi lahko delovala…
Malo sem pregledala ponudbo v Sloveniji, potem pa se na podlagi info, priporočil in nenazadnje bližine odločila, da grem na informativni pregled k Moreli. V ta namen dva dni prej nisem smela nositi očal… nočna mora! Najprej zato, ker nisem bila navajena v javnost hoditi z očali, ampak kmalu sem se znašla pred drugimi neprijetnostmi ((poleg tega, da se brez leč niti našminkati nisem znala 😛 )) – oči so bile grozno suhe, vožnja je bila otežena, ker nisem mogla dati čez sončnih očal in nenazadnje mi je bilo skoraj slabo zaradi velike razlike pogleda skozi leče očal in megle okrog nje.
Na prvem pregledu je bila razsodba, da sem primerna za poseg. Naslednji pregled je plačljiv in stane 100 EUR. Logično, da se moram najprej dokončno odločit za operacijo, preden grem na podrobni pregled… in odločila sem se… Zdravnica je bila res prijazna in odgovorila na vsa moja vprašanja, vključno s tem, kako bo prve dni po posegu – neprijetno, morda celo boleče, ampak 99% verjetnosti je, da bo poseg uspešen in že nekaj dni kasneje vse v redu.
Ok, ampak kaj pa je s tistim 1% možnosti, da bo kaj narobe – vseeno tukaj govorimo o očeh in sploh si nočem predstavljati, da ne bi samo slabo, ampak sploh ne videla! Menda se pri enem od 100 primerov zgodi, da pride do vnetja ali pa je treba postopek ponoviti. Resnejših posledic praviloma ni, čeprav jih je na tistem listu, ki ga podpišeš za dobro A4 stran. “Ali ste letos že imeli tisto eno komplikacijo?” “Ja, ravno prejšnji teden je bil en gospod, ki se mu je eno oko vnelo. Vzrok pa je bilo kajenje.” No, jaz ne kadim in čisto pridna bom, tako da bi moralo biti vse v redu… menda…
16 thoughts on “Laserska operacija dioptrije – priprave”
swislar · 9. julij, 2008 at 13:05
Pozdravljena,
razumem tvojo dilemo, sem tudi sam razmišljal o operaciji, saj nosim očala že dosti let. Excimer laser je bil prav boom nekaj let nazaj in tudi pri nas je bilo opravljenih kar nekaj operacij. Sam se za operacijo na koncu nisem odločil, nekako se mi tehtnica ni prevesila na tisto stran.
Sem pa ravno pred kratkim opravil kontrolni pregled in sva z mojo zdravnico spregovorila par besed o tem. Danes se namreč razvijajo že nove tehnike kirurških korekcij kratkovidnosti, ki naj bi bile manj invazivne od laserja. Potrebno pa je seveda opraviti določeno število le teh in izdelati zanesljivo študijo.
Prav tako pa naj bi na enem izmed zadnjih simpozijev oftalmologov eden izmed vodilnih strokovnjakov na tem področju predstavil podatke, po katerih naj bi večini “laserskih operirancev” morali odvzeti vozniška dovoljenja, saj naj bi imeli velike težave z bleščanjem, ki jih pred operacijo imeli.
Sam zaenkrat ostajam še pri očalih, sem se jih že tako navadil, da so del mene, sicer pa so itak prva stvar, ki jo zjutraj nataknem na nos.
Tebi pa želim obilo sreče in oster vid, z očali ali brez.
LP
Chiara · 9. julij, 2008 at 13:22
Swislar – hvala za info. Dejansko nisem vedela, da so že tako blizu dobre nove možnosti. Ampak kot praviš, še malo bo trajalo.
Laserski poseg sem sicer opravila ravno prejšnji teden (poročilo sledi v drugem delu, ker sem najprej rabila uvod). Zaenkrat pa moram povedati, da vidim super z izjemo občasno malo megleno na blizu, ker se še ni čisto stabiliziralo in zacelilo. Prve dni se mi je res zelo bleščalo, ampak me je tudi bolelo, tako da niti nisem veliko gledala naokrog. Zdaj pa je vsak dan bistveno bolje in tudi bleščanje ni več močno. Laserska posega sta tudi dva (LASIK in LASEK) in pri starem je res menda več težav. Glede na napredek bi rekla, da bo čez kak mesec, ko se vse umiri, primerljivo situaciji, kot je bila s kotaktnimi lečami. Na soncu sem pa itak vedno nosila sončna očala, tako da ne pričakujem večjih razlik ali težav.
In veš, prav noro je, ko se zjutraj zbudim in VIDIM!!! 😀
Vidko · 9. julij, 2008 at 22:53
Chiara!
Vem, da o tem nič ne vem. Ampak vseeno, moj dober prijatelj je imel ful hudo deoptrijo, ki se mu je slabsala od mladosti, imel je taksna ocala dobesendno kot od kozarca dno. V glavnem on brez ocal ni videl niti meter pred sabo. Najbrz je to cist drugace kot kratkovidnost, saj pravim ne vem. Toda on se je dolgo casa odlocal za operacijo, ki pa naj bi bila izredno tvegana, pa tudi financno izredno zajebana(kaj gremo prekleti drzavo ali kaksne tajkune). Dolgo je premisljeval in se je odlocil ZA. Od takrat je skorajda drug clovek bolj samozavesten skratka boljsi. Vem, da ne morem kar tako neki pametovati ker ne vem kaksni obcutki so to, ko se odlocas. Vendar pa mislim, da se odloci ZA sploh pa ce ne more it nic narobe. Sigurno bos dobila ogromno pozitivnih stvari negativnih pa v bistvu nic. Se enkrat, pravim da samo povem svoje mislenje. Tko, da Chiara srecno! dobro se odloci. poskusiti ni greh! Ajde uzivaj
Jeln · 9. julij, 2008 at 23:18
uh ja tole drugi del bo ap tut mene zanimal, kako se obnese. Tudi sam se kratkoviden, z tako doiptrijo kot si jo imela ti. Leče od prvega letnika srednje so me rešile da lahko normalno treniram judo (ja prej sm bl mal vidu kdo je kje in kaj dela). Tko da sm pa tut že o operaciji razmišljov, sam me je usen mal strah, ker konc koncev kot si sama napisala, kaj pa če potem nebi NIČ videl….
deklina · 9. julij, 2008 at 23:27
Jaz sem nekaj časa nosila očala, potem sem prešaltala na leče, zdaj pa spet prisegam na očala in moram priznat, da jih imam rajše od leč. Imaš pa prav; ni fino, ko se zjutraj zbudiš in ti samo to, da na pamet poznaš pot do WC-ja, omogoča, da ga najdeš brez očal. 😀
O operaciji sem razmišljala tudi sama, bomo pa videli…če se bodo očala dokaj obnesla, bomo pustili tako, kot je…
Martin · 10. julij, 2008 at 0:04
Iz +1.5 sem prešel počasi (24 let) na -2.75 in preživel. Z lečami, z očali sem dobil skoraj živčni zlom. Lečke vsak večer butnem ven, zjutraj noter in se imam fajn. Celo badminton sem začel igrati bistveno bolje. Do stranišča pa ponoči nisem hodil niti z očali.
Martin · 10. julij, 2008 at 0:05
P.S.: judo gre tudi brez leč in brez očal. Saj si v stiku, madonca.
Samuelson · 10. julij, 2008 at 0:17
Chiara,
te čisto razumem. Sam nosim očala od sredine 3. razreda osnovne šole, takrat sem , mislim da, bil edini z očali v razredu…in ja…tudi takšne in drugačne opazke. Verjetno zaradi mojih ogrmonih očal, ki sem jih takrat dobil. Se še takrat nisem sam odločal kakšna očala nabavit:) Vsako leto se mi je dioptrija zelo zelo slabšala, zdaj je že par let recimo stabilna (-5). Očala sem nosil 13 let, pred 2-3 mesci me je nekaj piknilo, da hočem leče. Ne moreš verjet…spregledal sem, dobesedno:). Leče so super, brez problema sem se navadil na njih.
Poseg…hmm…sem tak v globini razmišlal recimo o temu, ampak kljub vsem procentom, da bo vse ok itd. sem skeptičen. Oči so le oči in si tudi ne znam predstavljat živeti brez njih. Brez leč, očal…ne vidim 20 cm pred sabo prebrat napisa na cigaretih “kajenje ubija”, pa vsi vemo kaki vlki napis je to 🙂 V glavnem…za ta poseg jaz osebno nisem, nikoli ne veš. Če se odločiš za poseg, vso srečo in upam, da bo vse ok.
lp
UzzI · 10. julij, 2008 at 1:06
Hja dioptrija zna marsikej pokvarit človeku.
Sam nosim očala že 14 let in sem iz -0,5 prlezu na -10. Ničkaj prijetno a se človek navadi. Itak brez očal nič ne vidim, pa tud kot modni dodatek se jih da ponucat. Sam vseen sem pred parimi leti poskusu it na leče, pa se nikakor nism mogu navadit. MIslim da je biu razlog da niso ble prov narjene. Eno sem namreč ugonobil kmalu po začetku, druga pa je ves čas begala po očesu gor in dol.
In sem ostal na očalih, se mi pa vsake toliko naježi dlaka ko slišim za vrjanto operacije a zaenkrat še nisem zbral poguma. Tudi moja matka se zelo zanima za to, revca ima -16, tako da bodo vse nadaljne informacije neizmerno koristne.
Hvala že vnaprej za celotno reportažo:)
Marko · 10. julij, 2008 at 4:51
Lepo pozdravljena,
odlocitev za operacijo oci je posameznikova. Jaz sem opravil operacijo pred kaksnim mesecem, res da v tujini (ZDA), pri zelo znanem specialistu za oci in sicer z uporabo najnovejse metode pri tovrstnih posegih. Supralese metoda, pri kateri se ne reze vec oko, ampak vse opravi laser. Moram reci, da sem zelo zadovoljen in mi ni zal za sam poseg. Moj vid je sedaj 100 %. Morda je se vedno nekoliko straha pred operacijo, kaj pa ce gre kaj narobe…, vendar ti zdravniki poznajo svojo delo in jim je vredno zaupati. Sicer ne vem, kako je z nasimi specialist za tovrstne posege, vendar tukaj v ZDA so pravi strokovnjaki. Za vse tiste, ki se odlocate za taksen poseg, dobro premislite, namrec to vam bo spremenilo zivljenje. Lp
Zoran · 10. julij, 2008 at 6:29
Vse tiste, ki se odločate za operacijo naj opozorim, da se zanjo lahko odločite, ko je dioptrija nekaj let stabilna. Sam jo imam od 4. razreda OŠ. Letos spomladi sem se pozanimal, kako je z možnostjo operacije. So mi jo odsvetovali, ker sem star 43 let in sem v obdobju, ko naj bi se mi po statistiki pričela pojavlati dioptrija +. Zdravnica je rekla, da bo izboljšanje kratkotrajno in bom kmalu razočaran. Ni problem odpraviti mojih -5. Problem bo, ko se bo pojavilo še +1. Skratka če ste stari pod 35 let se odločite za operacijo. meni je ta vlak odpeljal, sem ga zamudil. LP
Greg · 10. julij, 2008 at 7:23
Chiara a lahko prosim napišeš kolk te je to stalo.
Hvala
Jan · 10. julij, 2008 at 7:49
Chiara, mislim da si se prav odločila za operacijo, ker ti bo to sam pomagal tudi pri delu, kakor si omenila. Jaz sem tud nekaj ze razmislal o operaciji (sam trenutno imam zaradi mladosti se mi se vedno veliko spreminja dioptrija). Sem tudi ze malo kalkuliral glede cene in mislim, da se nekomu s kar precej visoko dioptrijo ta operacija izplača v nekaj letih, ce sam pomislis da stekla in skoraj vsako leto se novi okvirji, vse skupaj lahko stane 500 € ali pa tudi vec. LP
Chiara · 11. julij, 2008 at 10:29
@Vidko – hvala za vzpodbudo 🙂
@Jeln – Drugi del sledi v kratkem. Je toliko za napisat, da kar ne morem zaključit 😉
@Deklina – Kar nekaj ljudi pozna, ki ne prenašajo leč in tako ostajajo na očalih. Pri meni je bilo ravno obratno. Največja razlika pa je poleti ali na smučanju, ko rabim sončna očala.
@Martin – Verjameš, če rečem, da te popolnoma razumem? Vseeno je tvoja dioptrija pol manjša od moje. Seveda ravno tako nadležna, pa vseeno malce več vidiš tudi brez leč 😉
HIHI – ja, po mojem si v stiku predvsem, ko dobiš stik na nos, ker ga nisi videl prihajati 😆
@Samuelson – Uf, sploh se nočem spominjati mojih prvih očal! Res, da sem sodelovala pri izbiri in čeprav niso bila ravno otroška, so bila ogromna in smešna 😛
@Uzzi – Joj, to je pa veliko – že tvoja, kaj šele mamina!!! Pa si razmišljal še kdaj poskusiti leče? Zdaj je toliko vrst, da ni vrag, da najdeš take, ki ti ustrezajo. Najbrž si prebral Zoranov komentar? Jaz pa bi dodala še tole: menda je tako, da nekje do -6 še lahko garantirajo, da dioptrijo spravijo na 0 ali zelo blizu. Na starostno daljnovidnost itak ne morejo vplivati. Nisem sicer preverila, če po posegu kdaj še lahko uporabljaš leče, ampak če si itak navajen na očala, bi bila mogoče velika sprememba že, če ti dioptrijo pošteno zmanjšajo?
@Marko – Prepričana sem, da so v Ameriki bolj napredni in če živiš tam, je to sigurno najboljša opcija. To dilemo sem imela pri operaciji hernije – recimo, da je hrbtenica še kanček bolj občutljiva tema kot oči.. ali pač? V glavnem, nekateri so mi svetovali operacijo v Ameriki. Denar načeloma ne bi bil večji problem, ampak imela sem druge pomisleke. Tja bi letela, bila operirana in letela nazaj… če bi lahko, ker nekaj mesecev nisem smela pretiravati s sedenjem, let pa je dolg… kaj pa, če bi bile potem kake komplikacije? Čeprav bi storitev plačala, bi bila še vedno pacientka, ki se ne bo tako hitro vrnila in glede na geografsko razgledanost Američanov, bi bila morda le deklina z Balkana. Na koncu so me operirali na ortopedski kliniki – dobro in profesionalno.
Glede specialistov za oči v Sloveniji pa bi rekla, da so čisto solidni. V morem primeru Morela – mamo Morela je na medicini učila (ali pa samo poznala) še moja babica. Njene izkušnje so res desetletne in ponuja skoraj najnovejše metode. Ker tam dela tudi njena hči, je praksa skoraj družinska. Tudi moji sorodniki jih poznajo in mislim, da bi ne bi kar tako rekli, naj grem k njim. Tudi o drugih (dveh, treh?) očesnih kirurgih v Sloveniji sem slišala pretežno dobre kritike in mislim, da je kar se kvalitete in zanesljivosti tiče, poseg v Sloveniji precej dobra odločitev.
@Zoran – To je res… ampak… moja mama je tudi kratkovidna (malo manj kot jaz in ne razmišlja o operaciji) in nosi leče. Kljub temu rabi za branje (samo za branje) +1 očala. Če nebi imela leč, bi na koncu rabila dvoja očala, kot jih uporablja tudi babi. Drugače pa sem slišala, da se v “starosti” kratkovidnost počasi izboljšuje (ne vem kako visoko dioptrijo imaš). Je pa res, da je poseg malo neprijeten in drag, tako da samo za “zabavo” nikakor ne gre 😉
@Greg – Podrobni pregled je po 100EUR, posamezno oko pa 1250EUR. Sem začela računati, koliko me stanejo očala, leče in tekočine… pa še nisem prišla do konca. Vsekakor pa je neprecenljiv tisti del, ko VIDIŠ 🙂
@Jan – Res je, ko sešteješ vsota ni zanemarljiva. Koliko pa si star? Samo informativno… meni se dioptrija ni dokončno stabilizirala – v zadnjih dveh letih se mi je spremenila za kakih 0,5 in mami se še vedno malo spreminja.
arabella · 14. julij, 2008 at 18:06
No, še ena stvar o kateri bom zopet začela bolj intenzivno razmišljati.
Pred kratkim je bil moj fant na pregledu pri Moreli, pa mu je operacijo odsvetovala, ker ima dioptrijo samo -1.
Sama imam -2, vendar ni stabilna. Nekje sem prebrala, da naj bi bila le-ta stabilna 2 leti, da bi se lahko odločila za opreacijo, zato sem misel nanjo opustila.
Ti pa praviš. da nimaš stabilne…
Letos si si pa zadala kar dva velika in ne poceni projekta. 😉
Chiara · 14. julij, 2008 at 20:25
Ja, stabilnost je relativen pojem. Jaz sem najprej preverila pri svoji okulistki, če je mnenja, da je dovolj stabilno. Če boš šla na informativni pregled pa imej s sabo podatke zadnjih dveh pregledov pri okulistu.
Hja, če upoštevaš še selitev, bo zadnjih 10 mesecev psihično, fizično in finančno precej napornih 😉