Pricurljala ni niti kapljica vode…

 Običajno jutro… pol ure za prebujanje… tiho preklinjam, ker še ni vikend… krmežljavo se odvlečem do kuhinje, vzamem skodelico, odprem pipo in… nič… niti šuma, kaj šele vode! Malo zmedeno pomislim, da sem zaspana pozabila, kako se uporablja pipa… ampak haloooo… tudi druge ne delajo… niti v tušu… prezgodaj je, da bi se ukvarjala s temi neumnostmi! Vzamem flaško vode in dam greti vodo za čaj. Medtem, ko se voda greje, si ponavadi umijem obraz… presneto, saj res, ni vode… na srečo je v kotličku od stranišča še ˝˝zaloga˝ ((ne, nisem si umila obraza z vodo iz stranišča!!!))… spomnim se, da je v kantici za rože vedno voda in z malo improvizacije postane nadomestna pipa…

Vmes sem se toliko zbudila, da sem poklicala upravitelja stavbe… menda je v kleti poplava in so zato zaprli glavni ventil… erm… poplava? Upam, da ima moj avto rokavčke 😛 … Malce kasneje sem v garaži videla sicer solidno lužo, a daleč od poplave… niti gležnjev si nebi zmočila v njej! Moj avto je bil kljub vsemu na suhem.

Prej, ko sem živela v hiši, se je večkrat zgodilo, da so odklopili vodo celi soseski, vendar je bilo to vedno napovedano in praviloma v času, ko večine ljudi ni doma. Vsakič smo si v lavorčkih in kanglicah naredili zalogo in v skrajnem primeru je bilo dovolj tudi za večerno tuširanje – zelo preprosto s tušem za kampiranje 😉 Zakaj sem bila torej danes tako izgubljena? Ali se nekaj let nazaj zjutraj nisem toliko umivala? Kako so se umivali šele 500 let nazaj? S tisto vodo iz kanglice za rože sem si sicer umila roke, ampak ni variante, da bi so s tem splakovala zobe! Mislim, da bom od zdaj imela na zalogi nekaj 1,5 litrskih flaš… za vsak slučaj…

Please follow and like us: