Danes sem se znašla pred zabavno nalogo – Kako z avtom priti do vrat poliklinike? Medo je imel neko zadevico, zaradi katere bo imel nekaj dni lepo zamotane nogice in seveda ni mogel pritrimčkati do parkirišča.

Pri rampi ni bilo nikogar in tudi za rampo toliko rešilcev, da mo itak ne bi spustili noter, pa čeprav le za 5 minut, kar nekako razumem. Po dveh krogih sem uspela ((seveda ilegalno) parkirati in se odsprehajala do poliklinike, kjer sem si izposodila voziček in fanta pripeljala do klopic pred vhodom. Vrnila sem voziček in ko sem se vrnila, je bil na srečo pri vhodu prijazen vratar, ki mi je dovolil, da grem po avto in me spustil za rampo. No, v skrajnem primeru bi Medo pač z muko po petah pritacal do avtobusne postaje, ampak tega niso zmožni vsi pacienti. Pri posegu, ki ga je imel, ne dajejo bergel, ker je navodilo počivati… hja, ampak tudi domov in do postelje je treba nekako priti!

Vsaka stvar ima dobro in slabo stran. To, da je poliklinika v centru je praktično z vidika mestnega potniškega prometa, bližina železniške postaje in še kaj… a parkiranje je muka ((da ne omenjam dejstva, da je locirana sredi največjega prometnega zamaška))! Dobro, če greš k nekomu na obisk, se lahko sprehodiš par sto metrov… če imaš terapije in si relativno gibljiv, se tudi lahko malo sprehodiš in recimo, da lahko plačaš parkirnino, ali taksi.

Problem je pri tistih, ki ne morejo hoditi! Kogarkoli pripelješ ali želiš odpeljati moraš seveda tudi spraviti od avta do ordinacije ((in obratno)) in seveda iti iskat in vrnit voziček ((zdravniki in sestre imajo preveč dela, da bi lahko igrali še taksiste)) . Razumem prostorsko stisko, ampak v takih primerih bi se pa res moralo omogočiti vsaj mimovoz ali parkiranje za 5-10 minut. Celo na letališčih je to možno, pa je velika večina potnikov popolnoma sposobna hoditi in dandanašnji so že praktično vsi kovčki na kolesih ((vedno pa je tudi možno dobiti voziček za prtljago)). Seveda bi tak pas moral biti reguliran, da se možnost ne bi neupravičeno izkoriščala… lahko je tudi minimalno plačljiv… ampak MORAL BI BITI!!!

Please follow and like us:
Categories: Uncategorized

7 thoughts on “Poliklinika bi morala biti izven mesta… mislim, še celo letališče ima “odstavni pas”!”

Ozzy · 29. julij, 2008 at 15:23

Ponavadi nikoli ne komentiram bloge, samo tole pa moram, ker se v celoti strinjam s tabo. Bolnišnice, poliklnike, urgence & vse podobno, bi moralo biti odmaknjeno iz centrov mest.
Mi je všeč, da ima še nekdo tako mnenje in da je dano to na internet.

Jeln · 29. julij, 2008 at 17:07

pa sej se da z avtom notr do vhoda poliklinike, tm je skos un vratar k rampo odpira pa zapira, in te spusti do vhoda če nekoga tko prpeleš, sej rešilce tut tja spušča. Isto je na urgenci, k te tut do vhoda spustijoče prpeleš nekoga…..

Nika · 29. julij, 2008 at 17:25

jest se pripeljem do tivolija parkiram pokličem -že med potjo- taxi pa me pripelje do vrat isto kod na polikliniki je tud na infekcijski

Chiara · 29. julij, 2008 at 18:19

Jeln – Sem prišla do rampe, pa ni bilo nikogar in sem cel zamašek naredila. Je bilo pa polno rešilcev in v bistvu sem ga šla iskat, tako da sem rabila tistih 5min… Saj potem, ko sem se presprehajala in je bil na klopci, sem ga relativno enostavno pobrala. Če bi ga pripeljala in morala notri pospremit bi imela isti problem.

channah · 13. september, 2008 at 15:03

Parkiraš. Potem pa pokličeš rešilca …

Chiara · 15. september, 2008 at 9:57

In cez eno uro, če imaš srečo, se rešilec dejansko pojavi… A ni celo tako, da če ni nujem primer, ga morš plačat?

channah · 15. september, 2008 at 10:03

Al pa prej crkneš … v žepu pa naštimaš že drobižke za mrliški avto. Ker drugače te tudi ta ne pride iskat.

Dodaj odgovor za channah Prekliči odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Related Posts

Otroci

Barbike za hčerko… ali morda vnukinjo… kam z igračami?

Ni bilo veliko stvari, ki sem jih še kot deklica želela prihraniti za svoje otroke (v tem primeru za hčerko). Barbike, na katere sem zelo pazila, so bile na vrhu spiska. Pa morda ne toliko Read more…

Aktivnosti

Moj otrok ne bo delal bralne značke

“Samo še zadnja pesmica! Kaj boš izbral?” Ta del mu je bil vedno najmanj všeč… izbrati tisto pravo. Sošolcu je knjižnjičar že zavrnil naučeno, ker ni bila prava izbira avtorja menda. “Dajva enega sloveskega!” Za Read more…