»Spontan = izhajajoč iz trenutnega impulza« … Ok, prevod morda ni najboljši, ampak mislim, da si vsi nekako predstavljamo, kaj pomeni npr. »spontana« odločitev.
Včasih se mi zdi, da je spontanost malo precenjena. Kdo je v tem svetu sploh še lahko »spontan«? Redki (ne)srečneži, ki imajo 24 ur na dan in nobene obveznosti? Morda študent, ki se »spontano« odloči, da danes ne gre na jutranja predavanja, ker je včeraj »spontano« žural in bo popoldne rajši kot za knjigami preživel na »spontani« kavi s prijatelji, ko bodo »spontano« preganjali mačka?
Hm, ko preberem zadnje stavke, se sama sebi zdim malček nataknjena 😛 In preden nekdo pomisli isto, kot bi verjetno tudi jaz, ne gre za slab občutek, ker nisem več študentka! Niti ne gre za to, da bi si želela odsotnost kakršnihkoli obveznosti… vse kar bi rada, je malo predvidljivosti, da bom lahko v preostalem času sledila trenutnemu navdihu, počela tudi kaj »spontanega«. Zaenkrat predpostavimo, da se kot »spontana« razume odločitev, ki jo sprejmeš v istem dnevu, kot jo tudi izvedeš.
Ko sem zamenjala službo, sem to naredila z zavestjo, da bo več dela ((kar je v bistvu dobro)) in da so pač drugačni pogoji obravnavanja nadurnega dela – kadar je veliko dela, se dela dlje, v bolj mirnih obdobjih se dela ustrezno manj. Vse lepo in prav… ampak simpatično so pozabiti omeniti, da to pomeni v mirnem obdobju 9 ur na dan in v paniki 11 ur ali več. Še ena precej pomembna točka bi bila na primer, da se praktično pričakuje, da si od 9ih ((kadar ni zgodnjih sestankov)) do 21ih v lasti podjetja in odvisno od dneva, se »spontano« lahko prilagaja tvoj delavnik…
V praktičnem življenju to pomeni, da ne moreš načrtovati prav ničesar v zasebnem življenju! »Spontanost« se omejena na odločitev, kdaj boš šel na kosilo, ali pa celo raje dal prednost temu, da boš morda pred dnevnikom doma. Seveda je tu še cel kup »spontanih« odločitev… v zadnjih dveh mesecih sem zelo »spontano« odpovedala več srečanj, dogodkov, frizerk in podobnega, kot v zadnjih 10 letih! Posledično po živahnem tednu, polnem »spontanih« delovnih večerov čez vikend lahko samo še »spontano« vržeš vse štiri ude od sebe…
V življenju imam le rada nek sistem in stvari vsaj okvirno načrtovane. Vseeno je dobrodošlo vedeti, kdaj boš naslednji teden hodil domov, ali ti urnik dovoljuje že dolgo odlašan obisk frizerke, ali boš prihodnji teden lahko izkoristil obljubljen dopust in podobno… Znotraj teh osnovnih predvidljivih okvirjev pa se lahko pogovarjamo o spontanosti…
2 thoughts on “Za spontanost je potrebno vsaj malo predvidljivosti!”
Blaž · 11. februar, 2009 at 23:38
Moraš si omislit državno službo. Tam tud če je konec sveta, končaš ob 17h (isch). Hehe. Samo pazi, da ne bo kakšna z nočnimi, ker to ti šele uniči urnik. Druga možno pa je, da postaneš sam(a) svoj(a) šef(ica). 😉
ex sodelavka · 12. februar, 2009 at 10:06
groooza…upam, da je vsaj placa spodobna :)..v tvojem primeru bi definitivno zacela iskat se dodatne opcije.. ker to pa je izkoriscanje..posl jih nekam, zdej si porocena zenska in ti res ni treba zivet za sluzbo..