Iskreno se opravičujem vsem sodelavcem, ki me zadnje tedne gledajo vse prej kot ustrezno »službeno« oblečeno. Zunaj je pač mraz in jaz sem alergična na volno!
»Lepe« in po možnosti po meri šivane hlače so čisto fina stvar, ampak ne pri stopinjah pod 10. Če oblečeš spodaj najlonke, pa šele postane cunja vredna sočustvovanja! Posledično se po pisarni sprehajam v kavbojkah. Za malo spremembe sem si omislila še ene črne, ki pa so že v prvem pranju dobile prav neatraktivne sive črte in tako izgledajo še bolj žalostno, kot lepe hlače čez najlonke. Prisežem, imam lepe hlače, kar nekaj, a žal niso primerne za zimo. Poleg debeline pa je še vprašanje, koliko prenesejo gumbi. Zaradi določenih razlogov so le-ti pod vedno večjim pritiskom in v nevarnosti, da nič hudega slutečemu mimoidočemu med poletom iztaknejo oko. Imam tudi celo kolekcijo krilc… celo taka, ki se kombinirajo v simpatične kostimčke… a kaj, ko je malček premrzlo, da se v njih sprehajam po svežem jutranjem in malo manj svežem popoldanskem zraku.
Pa dobro, kavbojke bi še preživeli, saj nisem edina. Drugi problem so puloverčki, ki se sicer dobro kombinirajo z vrsto srajčk in celo majčk… presnete zadeve so tanke in tanka srajčka s tankim puloverjem ne pride niti blizu trenutno potrebni izolaciji! Puliji? Ja, sem jih nosila cele zime, zadnjih nekaj let. Letos? Jok, brate, odpade! Me tako moti oprijetost okrog vratu, da jih zavidljiv kupček pridno čaka boljše čase – v omari. Pa bi kupila kakšnem bolj zimski, a še vedno spodoben pulover ((pustimo ob strani, da se zadnje čase kar stresem ob misli, da mi morala pomerjati obleke, kaj šele zamižati na eno – ali obe – oko, ko pogledam ceno))… a kaj, ko so vsi najmanj v kombinaciji, če ne 100% volneni. Volna pa me srbiiiiii. Tako mi ostanejo napol športni puloverčki čez spomladanske majčke. In to, v kombinaciji s kavbojkami, izgleda, kot da grem na sproščen sprehod po trgovskem centru in kavico s prijateljico… nikakor pa primerna oprava za v službo!
Obljubim, takoj ko se zrak segreje, bom prešaltala na kaj bolj »spodobnega«, do takrat pa hvala za razumevanje.
14 thoughts on “Moj dress-code je skregan z zimo!”
marko · 14. januar, 2010 at 11:32
alo punca ne isci pozornosti s takimi bednimi sestavki. Dvomm, da je prepovedano preobleci se v pisarni. Komot lahko prides v debelem puloverju in se pol preobleces. Tudi sam pridem na siht v dvojnih hlacah, polartec puloverju in dvojnih nogavicah, pa se vse preoblecem ko pridem na delo in delam tu v srajci, spodobnih cevljih in ne dramatiziram. S tem, da zivim v precej bolj mrzlem okolju kot je “stopinje pod 10”.
verjamem da zelis bit lepa in mas lepa oblacila, sam ne to skozi bloge poudarjat. 😉
mej lep dan.
NoMercy · 14. januar, 2010 at 11:55
bejba — ko boš razumela zakaj je čebula v listih se boš znala tudi obleči 🙂
boštjan · 14. januar, 2010 at 11:58
res maš probleme v življenju 🙂
tajči · 14. januar, 2010 at 12:05
veš kaj.. z jezika si mi vzela.. tudi če se zvečer odločim, da jutri pa res oblečem srajco… zjutraj navlečem pleteno jopo.. na tisto kar sm pač našla v omari…. ampak!!! mene ne zebe.. smešno pa zgledajo vsi, ki ob drastičnem minusu peketajo okrog v čevljih, ki jim ob poledici na parkirišču povzročajo nemalo težav.. in jaz se jim na tiho smejim, in obožujem moje nextove čevle, ki sicer niso.. hm.. niti približno elegantni, ne puščajo me pa na cedilu, ko moram čez asfalt prevlečen z ledom…. ;))
tko da.. nisi edina. trenutno je pač letni čas, ki nam tudi v pisarni dopušča nizke čevlje…
lep dan
t.
Chiara · 14. januar, 2010 at 12:22
@Marko – kdo išče pozornost? Kdo dramatizira? Na svoj blog napišem svoje misli in nikjer nisem prosila, da me nalimajo na prvo stran Siola. V pisarni niti ni nekih spodobnih pogojev za preoblačenje (WC pač ne štejem med možnosti, ker take krize pa res ni), pa tudi nimam namena nosit s seboj potovalke. In še enkrat… moj blog in moja stvar, kaj napišem.
@NoMercy – potem rabim še nov plašč, ker pod tega žal ne gredo štirje sloji puloverjev.
@boštjan – ti pa čas, da jih prebiraš in celo komentiraš 😉
@tajči – oh, hvala bogu… sem že pomislila, da sem res napisala 11. smrtni greh 😉 Zima je pač čas za toplo, ne elegantno, a ne?
NoMercy · 14. januar, 2010 at 12:39
aha … pol gre v tem blogu (po Andersenu: piščali iz Svinjskega pastirja) za žicanje, da te kdo povabi v štacuno — in bo za Vse ostalo kartica iz TV spota 🙂
špela · 14. januar, 2010 at 12:39
tudi jaz imam občutek da se hlače – v vsakem primeru brez najlonk, trenutno boljše počutijo v omari kot na meni, pa srajce z gumbi tud.a ja ta novih škornjev, imam jih cca 1 mesec, še tudi nisem peljala na sprehod.
ni ga čez kavbojke in puloverčke, je pa sp.perilo toliko lepše…..
darthavder · 14. januar, 2010 at 13:47
pod hlačami brez najlonk..a zato, ad si ni treba nog brit..??
kar nekaj · 14. januar, 2010 at 13:52
Samo nekateri pa imajo resne probleme z modo in detajli na oblekah. Dejstvo je da je pač letni čas takšen kot je in k temu sodi tudi primerna obleka in ne neka modna zapoved, ki so si jo izmislili nekateri ljudje in potem gredo po tej modni zapovedi ostali kot ovce. To je tudi samo moje mnenje
bomber · 14. januar, 2010 at 14:53
Bumbarji, kdo pa vas je prosil, da berete tale blog? Jeb*mti, ste vsekani.
Mojca · 14. januar, 2010 at 14:59
Ja dej še kake slike gor, ko si v tem oblečena :p
Chiara · 14. januar, 2010 at 15:28
@NoMercy – 😆 tako še nisem pomislila
@darthvader – kje ima pa to veze?
@kar nekaj – nisem mislila ravno na modo, ampak point je pa pravi 😉
marko · 14. januar, 2010 at 15:50
sej je vse ok. Tvoj blog, moj komentar.
Morde bi te z veseljem gledal, poslusal ali bral verjetno ne s takim.
Spet dramatiziras: “nimam namena nosit s seboj potovalke”. Najdi resitev, ne problema.
Res me zanima kje delas, ker par stvari k jih omenjas si hodi v navzkriz.
Chiara · 15. januar, 2010 at 8:16
Oh, marko… ali bi me z veseljem gledal ali ne, mi je tako vseeno… je pa tipično moško, da na podlagi enega zapisa sklepaš, da se hvalim z oblačili in posledično sem itak glupa in nezanimiva (razen, potencialno, za gledanje).
Glede “potovalke” – da nezmečkano prinesem celo opravo, po možnosti s čevlji vred, rabim vsaj nahrbtnik solidne velkosti. Glede na to, da sem se končno rešila cukanja laptopa in mi je moj hrbet za to neskončno hvaležen, mu nimam namena vsakodnevno naprtiti nič več kot torbico in občasno vrečko s prigrizki.
Kje in kaj delam pa še nikoli nisem napisala na blogu in tudi ne bom. Kakšno podrobnost kljub naslovu bloga lahko zadržim zase.
Pa lep konec tedna ti želim.