Še zadnji vikend v dvoje?

Pobegnila sva… podaljšani »kuturni« vikend se je pokazal kot idelana priložnost in privoščila sva si morda še zadnji vikend v dvoje…  kdo ve, kdaj bo naslednja priložnost?

Načeloma ne maram izletov za vikend… čisto preveč priprav in pakiranja, da zvečer v petek nekam pridrviš, se (pre)naješ in greš spat v ponavadi precenjeno sobo. V naslednji dan poskušaš stlačiti cel kup aktivnosti in zvečer izmučen padeš v posteljo. Sledi pa že nedeljsko jutro, ko je potrebno malo bolj zgodaj vstati, se ponovno spakirati in marš na pot domov… Ne, vsaj tri noči morajo biti, da je izlet kolikor toliko sproščen.

Tokrat sva se napotila na obalo. Na tem koncu pravzaprav še nisva bila, z izjemo kakega obiska ali vikenda v družinski prikolici, seveda poleti. Rezervirala sva le dober teden prej in lahko bi opazila slab znak, ko so naju nekaj dni kasneje poklicali, da sva zaradi nepredvidene obnove preseljena v sosednji hotel. No, bila naj bi primerljiva in po cenah to vsekakor drži. Polna pričakovanja res ne bova dovolila, da nama taka malenkost spremeni načrte.

Odhod je bil načrtovan ob 15ih… da izkoristimo večer. No, tu si niti nisem delala utvar, ker nama odhod po načrtu v osmih letih še ni uspel. Bila je že trda tema, ko sva v dežju cukala kovčke od avta do hotela ((vsaj za parkirišče je bilo poskrbljeno)). Pred nama sta se dve gospe pritoževali nad temperaturo v sobi… kaj sva si mislila? Nekaj o tečnih babah, ki nista nikoli zadovoljni… Nakar sva prišla v svojo sobo in… no, skoraj zmrznila! Uboga klima je sicer pihala na vso moč, a vse je kazalo, da si je nakopala Sizifovo delo.

Lačna sva pustila kovčke in šla na večerjo. Tukaj sva od prijazne natakarice slišala, da so hotel odprli šele ta dan… potemtakem je kar razumljivo, da je v celi stavbi kot v hladilnici… morje gor ali dol. Dragi je bil seveda slabe volje in meni se ni godilo dosti bolje. Vseeno, to noč bi v vsakem primeru plačala in tako sva se odločila prespati in upati na boljši jutri.

Že dolgo se nisem zbudila v tako hladni sobi! Kljub temu, da je klima pihala in puhala celo noč, se menda ni ogrelo niti za stopinjo. Ostati ali oditi? Po zajtrku sva poskusila še zadnjo rešilno bilko in kdo bi si mislil… delovalo je! V sobo sva dobila dodaten radiator, ki je v dveh urah prostor ogrel na spodobnih 21 stopinj ((če lahko zaupamo termometru na mobitelu)).

Dan sva nadaljevala veliko boljše volje. Po krajšem sprehodu v dežju… Mimogrede, kako ločiš Primorca od turista?Lokalci so že zdavnaj ugotovili, da burja in dežnik ne gresta skupaj. … sva si privoščila različice tajske masaže. Saj bi z veseljem kaj bolj eksotičnega, a menda je za nosečnice priporočljiva prilagojena masaža in na srečo so tako imeli. Večina trika je v posebni mizi, ki ima pod trebuhom luknjo. Ideja se sliši super, dokler se nanjo ne uležeš. Spodaj namreč manjka še kake vrste opora za spuščeni trebušček, ki tako prav neprijetno vleče navzdol. Še dobro, da sem šele v četrtem mesecu. Ne predstavljam si namreč, da bi mi binglal nekaj kilski trebuh! Že tako sem čutila neprijetno napetost v križu. Na srečo sem se kmalu obrnila na hrbet in zelo hvaležen mi je bil. V prihodnje grem le na masažo, kjer te masirajo, ko ležiš na boku. Vseeno, masaža je dosegla svoje… dragi se je končno prepustil uživanju v vikendu 🙂

O čofotanju v vodi sem se seveda posvetovala s strokovnjaki. Pa tudi sicer sem prebrala, da je plavanje menda zelo priporočljivo. Ob pogoju čiste vode, seveda. Ne smem pa v jacuzzi in savno. Slednje je največja izguba, ker so mi lepo urejene savne v čisti užitek. Spet ob predpostavki, da ni prevelike gužve in se ostali gostje vedejo okolju primerno. Pravzaprav sem resno razmišljala, da kupim vstopnico in se samo valjuškam v prostoru za počitek.

Vmes sva skočila v Koper. Hotela sem prevohljati eno od trgovinic z nosečniškimi oblačili, da si omislim par ali dva hlač… OMFG, kakšno razočaranje! Hlače že izgledajo super, ampak se od klasične ponudbe za anoreksične pritlikave tinejdžerke razlikujejo le v raztegljivem pasu. Ni mišljeno žaljivo ((predno kdo poskoči)), ampak z izjemo enega modela so mi tudi največje številke le dobro čez kolena. Večina je ovešena z nekakšnimi bleščicami in vse brez izjeme imajo presneto ozke hlačnice. Očitno vsaj za Oviesse niso ciljna publika višje gospodične, ki so imele že pred nosečnostjo nekaj mesa na kosteh. Ko sva že bila v okolici, sem izkoristila gospodovo dobro voljo in ga »odvlekla« v Baby Center.  Brez namena nakupa… le zdelo se mi je primerno, da dobi vsaj občutek, kaj vse bomo v prihodnjih mesecih privlekli v stanovanje.

Dan sva zaključila ob bazenu… kaj naj rečem… glasno? Pa niti ne toliko zaradi ljudi, kot zaradi šumov raznih slapov in jacuzzijev. Drugi party breaker pa je množica kopalcev, ki še niso prerasli plenic in hočeš nočeš imaš občutek, da ga/jo bo ravno tam »prijelo«. Mislim, da sem s plavanje za ta vikend opravila… pravzaprav kar do poletja, če mi bo junija uspelo namočit kako nogo v morsko vodico.

Večerja je bila fenomenalna… sploh pa v primerjavi s petkovo. Menda so komaj napraskali sestavine in to se je na ponudbi tudi poznalo. No, tokrat so se oddolžili in pester izbor je prekašal samo izvrsten okus prav vsake jedi… compliments to the chef!

In najboljši zaključek dneva? V nedeljo bo sonce!

In res je… sonce in burja, ki se ji za to lahko zahvalimo. Dragi si je privoščil še eno masažo, jaz pa sem se udobno namestila v foteljček z razgledom na morje in počnem nekaj, za kar doma nimam ne časa ne navdiha… tipkam… tipkam, kar mi leži na duši, v glavi… in prav prijetno je! Kasneje greva malo na sonček… primerno zadekana, seveda… morda na pico ali kalamare… če bova pri volji, še na kepico sladoleda ali tortico v Mignončka… da obudiva spomine na preteklo poletje in začneva delati nove za prihajajočega…

Please follow and like us: