Ali se sploh še kdo drži pravil o potnih stroških?

Pred podpisom nove pogodbe lansko leto sem dobila cel šop papirjev za izpolnit. Med drugim tudi skoraj manjši projekt o kraju bivanja. Izpolniti je bilo potrebno kar nekaj podatkov o razdaljah, avtobusnih postajah, razdalji z avtom in podobno. Vestno sem izpolnila vse. Z Via Michelin sem izračunala do metra natančno in nisem izpustila nobene avtobusne proge, ki bi lahko bila krajša alternativa. Vse lepo po navodilih prijazne gospodične v kadrovski službi. Zamislite si torej moje presenečenje, ko na prvi plačilni listi ni bilo postavke za prevoz na delo!

Jah, draga Chiara, druga gospa v kadrovski, si pravila razlaga drugače. Ne veljajo za vse okoliščine enaki kriteriji razdalje po cesti! Če obstaja peš kakšna bližnjica, se kritični prvi kilometer šteje po tej poti. Šele, če je ta pot daljša od kilometra, se upošteva kriterij po cesti z avtom oz. avtobusom. In na mojo nesrečo ta bližnjica obstaja. Bi se še lahko pritoževala, če bi šlo za poljsko pot, a je ta popolnoma javna. Podobno kot npr. (čeprav ni identičen primer) na Celovški pri Kinu Šiška ((BTW, ali to sploh še obstaja?)) – podhod je legalna bližnjica in če skozi njega narediš kak meter manj, se ne upošteva pot čez prehod za pešce.

Iskreno, nisem si mislila, da sploh kje upoštevajo, da ti stroški poti na delo ne pripadajo, če je tvoje bivališče od službe oddaljeno manj kot kilometer ((mimogrede, sem delala že tudi bližje domu, pa ni nihče težil, ker je bilo 100 metrov manj kot kilometer))… kaj šele, da kriteriji dopuščajo tako neugoden izračun. Po mojem bi bilo edino fer, da se za vse upošteva enako, in sicer pot po cesti. Da niti ne omenjam, koliko ljudi goljufa s prijavljenim bivališčem več 100 km stran!

Kakor me je spravilo v slabo voljo, pa sem se delno potolažila, ko sem malo razmislila. Dejstvo je, da hodim v službo peš. Zelo verjetno bi hodila tudi, če bi živela še enkrat dlje ((kar sem tudi že poskusila)). Pri takih razdaljah se res ne splača kupovati mesečne, pa tudi sicer bi med čakanjem na bus prehodila vsaj polovico razdalje. Z avtom je definitivno bolj komot… če imaš kje parkirati! In tukaj to praktično ni možno oz. se pošteno pozna na končni mesečni bilanci. In kaj, če bi živela še dlje… na primer tam, kjer sem prej 22 let. Dodatek za prevoz bi vsekakor dobila… ampak koliko bi me to dejansko stalo? Avtobus v jutranji gužvi je še slabša varianta kot avto. Za gorivo bi verjetno porabila vsaj toliko, kot bi dobila dodatka, verjetno kakih 50% več.

Ampak denar na stran… Zdaj porabim za peš pot dnevno ca. pol ure. In ne pozabimo, da ta čas migam, torej v teoriji naredim tudi nekaj za svoje telo. Za vožnjo dobrih 10 km v eno smer skozi (ali okoli) mesto pa bi zjutraj in popoldne brez dvoma porabila vsaj pol ure na dober dan, v gužvi pa hitro več kot uro. Ali je torej smiselno, da sem zaradi 30 eurov vsak mesec slabe volje? Seveda bi jih lahko koristno porabila, ampak koliko bi me to stalo? Tako sem se pač sprijaznila s krivico (v mojih očeh) neenakih kriterijev… zaradi slabih 100 metrov. Če je delodajalcu toliko do dlakocepstva, pa to tudi o ustanovi veliko pove.

Please follow and like us: