Resno… kaj to pomeni? 3 minute za wc? Kava popita, ko je še skoraj mlačna? Ali pazi to… tuširanje, 10 minut, brez avtoceste skozi kopalnico?! Modra celo miren večer, ali night-out s prijateljicami (po možnosti takimi, ki razumejo, da do 22ih pogleduješ na telefon v pričakovanju sms-a, da so deca zaspala)? V najbolj divjih sanjah… cel vikend?!?

Vsekakor ne pomeni, da nekdo pelje otroke na sprehod, medtem ko mama kot zmešana hiti pospravljat posodo, perilo in stanovanje. Ne pomeni, da mama gre sama nakupovat špecerijo ali mini obleke … čeprav, roko na srce… kako že to včasih paše!

Prejšnji teden bi moral biti »miren«. Beri: 10 ur v službi, Skype klic z možem in otroci in potem čiiiiista tišina zvečer. V planu je bila knjiga, kak dober film, poznopopoldanski čvek s prijateljicami. Hej, optimistka sem imela v mislih še depilacijo in lakiranje nohtov na nogah! In ja, celo moj strah-in-trepet… naloga, ki nikoli ne pride na vrsto… »skladišče«, ki naj bi bilo soba naše princeske, pa je od selitve še kar naprej… skladišče. Mala pa kraljuje na najini postelji… dobesedno… najina in njena prislonjena posteljica je polna male vreče veselja… pogosto na račun tega, da midva zaspiva na kavču, ker omagava ali preprosto zato, ker te tam nihče ne brca in ne leze sredi noči čez tvoj obraz.

Ampak pri treh otrocih… kakšne so šanse, da celo poletje gre po planu? V bistvu sem lahko vesela, če se izognemo hospitalizaciji. In tako je moj teden izgledal nekako takole… 10 ur službe, razdraženi otroci in mož (ker večino dneva niso mogli biti zunaj)… nekje vmes sem presenečeno prijela moža za besedo in vseeno držala dva »appointmenta«, ki sta mi zelo veliko pomenila <3

Saj ne rečem, zjutraj je bilo vse kul… sploh prve tri ure v službi, ko še nisem imela slabe vesti (ker bom pozno doma) in načetih živcev (ker se vsak. mesec. nekaj. zalomi.). Ampak konec dneva… priznam, nisem mogla več… po dveh letih, nisem mogla več! Rabila sem, da mi je dolgčas. Da nihče ne vpraša, kaj bo jedel. Da nikogar ne vprašam, ali je spustil vodo v stranišču. Da sem sama v stanovanju. Da me je zvečer strah teme in tišine.

 

Ura je čas kosila… nič se ne kuha. Jaz sem še v pižami. Posoda je umazana v koritu. Obleke se nočejo in nočejo same parkirati v omaro. In ne, ne nameravam danes ribati kopalnic, niti pomivati oken. Videla sem slike malih razgrajačev, kako uživajo v novem peskovniku…

… in sočustvovala z možem, ker je danes že 2x posesal hiško.

Ravno se je končal film »Moms’ night out«… huh, nekaj drugega sem pričakovala in res upam, da moj naslednji težko pričakovani »mami žur« ne bo izpadel takole… ampak bistvo je, da tudi mame rabimo zadihati… ne samo za eno uro.

 

Enkrat na leto si pa menda lahko privoščimo lastni scenarij, neodvisen od potreb vseh okoli nas. Presenetljivo, kako osvežilnih je lahko 36 ur 😉

Please follow and like us:

0 thoughts on “Mamin trenutek miru?”

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Related Posts

Otroci

Barbike za hčerko… ali morda vnukinjo… kam z igračami?

Ni bilo veliko stvari, ki sem jih še kot deklica želela prihraniti za svoje otroke (v tem primeru za hčerko). Barbike, na katere sem zelo pazila, so bile na vrhu spiska. Pa morda ne toliko Read more…

Aktivnosti

Moj otrok ne bo delal bralne značke

“Samo še zadnja pesmica! Kaj boš izbral?” Ta del mu je bil vedno najmanj všeč… izbrati tisto pravo. Sošolcu je knjižnjičar že zavrnil naučeno, ker ni bila prava izbira avtorja menda. “Dajva enega sloveskega!” Za Read more…

Mummy time

Objemček so-mamicam

Se tudi ti kdaj počutiš, da si postala “samo” mama? Da si del sebe potlačila v ozadje in zdaj ne veš več točno, kje ga najdeš? Rabiš en velik topel objem? (ok, vem, preveč risank, Read more…