Veliko otrok si v neki fazi izbere “ninico”. Pri prvem in drugem sem se celo trudila, da bi se na eno navadila.
Z Levčkom smo namreč imeli kar nekaj težav z uspavanjem in eden od poskusov za spanje in mirnejšo vožnjo v avtu je bila najljubša igračka. Ko je slab mesec kazal velik interes za malega plišastega Pu-ja, sem prečesala ljubljanske trgovine in na moje ogromno veselje končno v Pikapolonici našla enake… vzela sem oba! Vmes smo za darilo dobili še enega podobnega, ki sicer ni spadal v “sveto trojico”. Da se izognemo razlikam v obrabi, sem jih sistematično rotirala. Takole so se sušile naše rezerve…
Ne bom lagala in trdila, da se je bistveno izboljšalo stanje uspavanja in/ali vožnje. Smo pa imeli še hujšo težavo, če smo medveda pozabili doma 😉
V drugo smo začeli bolj zgodaj… Pikec bo skoraj šel v šolo, pa še vedo nima ENE najljubše plišaste igrače. Torej spet navajanje brez omembe vrednega uspeha. Sem pa to rundo skrbneje izbrala igraco… kužka iz materiala brez dlačic, ki diha in je zato varnejši za dojenčke… 1 mummy point 😉 Celo korak naprej sem bila… kupila sem takoj dva! Ne vem a bi si točke tukaj prištela ali odštela… ampak pripravljena sem bila… to šteje, a ne?
Tretjič? Kdo ima čas za navajanje na ninico?!? Sicer pa Princeska ni marala niti dude, niti flaške, kaj šele neke bedne motilce pozornosti. Za eno stvar ni rabila navajanja… ziza je bila alfa in omega kaaaar nekaj časa.
Odkar se ne uspava več z dojenjem, prinese v posteljo vse živo! Ok, na srečo ne zares ŽIVO. Res pa vse od avtov, do Duplo kock, konjičkov, lončkov, torbic, krpic, robčkov…
…in zadnje čase? He, ta se je res vrgla po mamici…
In joj prejoj, da knjigice ni na dosegu, ko se ponoči predrami!
Po drugi strani pa jo zadnje dni nalepke zjutraj toliko zamotijo, da mami kolikor toliko v miru uspe odpreti oči… kar je tudi redkost in veliko vredno 🙂
0 thoughts on “Ninica nanica”