Zakaj delati namesto otroka, ko tako z veseljem naredi sam!

Ok, pustimo “očitne” stvari, ki jih od njih pričakujemo… npr. odnesti lastne gate v koš za perilo ali bohnedaj čiste nogavice (ki jih je mama poparčkala in zarolala) pospraviti v predal. “Zakaaaaaj moram to saaaam?!?” Hm… ker so tvoje gate?

Danes govorim o stvareh, ki se nam zdijo samoumevne, da naredimo odrasli.

Primer: sesanje. Naši otroci ne marajo pospravljati. Živa uganka mi je, ko jih vidim pospravljati v vrtcu… in to s takim veseljem, da nimam druge izbire kot počakati, da končajo! Doma je praviloma vik in krik, pa smo preizkusili že kar nekaj pristopov. Ko je nagrada za pospravljene igrače izlet na igrišče, se da marsikaj izpogajat. Ampak… in tole je hud trik… ko je “nagrada” za pospravljene igrače sesanje stanovanja… takrat se kar grebemo, kdo bo pospravil prej in več! Kje je trik? V tem, da se tudi otroci želijo počutiti koristne. Želijo početi stvari, ki jih počnejo odrasli in kot se banalno sliši… tudi sesanje je eno tako opravilo. Seveda to ne pomeni, da nam ne bo treba sesati ali vsaj igrati helikopterja, da bi delo kolikor toliko solid o opravljeno in nič polomljeno… ampak vaja dela mojstra.

Primer: izdelovanje vabil za rojstni dan. Ok, na pol predpripravljenih, ker jih nismo začeli delati en mesec prej. Majhen detajl… lani sem Pikca podpisovala jaz. Letos sva ravno obtičala na bolniški. Naveličana Črnega Petra, sem predlagala, da se tokrat podpiše sam… na 19 vabil… in še vseh črk svojega imena ni znal… izziv sprejet! Eno uro sva vadila črke in podpisovala 19 vabil črko po črko… metoda tekočega traku, ki je zmanjšala zmedo in omogočila vadbo posamezne črke. In veste kaj, parkrat sem morala globoko vdihnit… ampak Pikec je užival vsako sekundo! Tako zavzeto je pisal in ponosno kazal rezultat <3 Mami pa se je igrala s fotoaparatom in ovekovečila vrsto izrazov, ki so med ustvarjanjem nastajali na navdušenem obrazku 😉