Tole je sicer zgodba preteklega leta, ki je niti nisem mislila objaviti, ampak ker se spet bliža čas “ženskih” praznikov, sem si premislila. Spreminjala nisem ničesar v besedilu od takrat.
Naj vam povem zgodbico o dečku, ki je hotel razveseliti svojo mamico.
Na Dan žena se je deček vračal iz šole. Že samo to je bil velik dogodek, saj se zgodi res redko, da sme iz šole sam. Šel je mimo male cvetličarne in zagledal ogromen šop vrtnic, ki so pozabljive može opominjale, naj ne pozabijo take ali drugačne pozornosti za svojo najdražjo.
Med potjo je deček skoval načrt! Ves vesel je prišel domov, kjer ga je čakala mama. Malo je bil ponosen na uspešno samostojno pot in malo na svoj skrivni načrt. Vseeno ni zmogel popolnoma molčati in je mami zaupal, da ji je nekaj pripravil, ampak da dobi jutri. Mimogrede si je še izpogajal, da gre spet lahko sam domov.
Naslednji dan je mamo ob prihodu presenetil z veliko, prelepo, temno rdečo vrtnico! V maminih očeh je bila seveda velika kot hlebec kruha 😉
Kakšno leto nazaj je pričel prejemati žepnino. Bolj simbolično, za navajanje na ravnanje z denarjem, varčevanje in tehtanje vrednosti svojih želja. Tistega jutra je spravil v žep marčevsko žepnino, ki jo je dobil pretekli vikend. Ob poti domov se je torej dan po dnevu žena ustavil v mali cvetličarni in mami kupil rožo <3
Kasneje tistega dne ga je razganjalo od veselja nad uspelim presenečenjem in ponosa nad dobro skovanim načrtom. Mami je zaupal, kako je svoj projekt izpeljal. V popolnem poročilu je omenil, kako je roža stala 4 eure in da mu je cvetličarka pravilno vrnila 1 euro drobiža.
Mama je bila presenečena! Zakaj?
Prvič zato, ker so otroci vedno izdelovali darila sami in so skoraj vsa lepo pospravljena v škatli spominov. Tudi so že večkrat govorili, kako je najlepše, ko darilo narediš in podariš s srcem.
Drugič zato, ker je sin tako nesebično porabil praktično celo žepnino, da jo razveseli. Sicer je deček izredno preudaren glede lastnega denarja in vsak euro pretehta, niti sam sebi ne kupi vsake malenkosti, ki jo ujame njegovo radovedno oko.
Tretjič pa zato, ker se ji je zdela cena vrtnice astronomska! Dan prej, na dejanski praznik žena, je namreč videla cene vrtnic po 3 eur (res ne v isti cvetličarni). Seveda, biznis je biznis, ampak vseeno… dan po prazniku in osnovnošolčku prodati rožo po taki ceni… mamici je postalo hudo pri srcu.
Čez nekaj dni je napeljala že znano temo o izdelovanju daril. Ni pozabila omeniti, kako počaščena je bila tudi z vrtnico. Ko je roža uvela, sta se s sinom pogovorila tudi o vrednosti in minljivosti takih daril. Ostalo je pri veselju ob prejetem in zadovoljstvu ob poklonjenem darilu, a naslednjič bo verjetno izdelano, ne kupljeno.
Ah ja… mamica ne stopi več v omenjeno cvetličarno.
0 thoughts on “Deček in oderuška cvetličarka”