Mislim, da ni mame, ki se ne bi ob koncu šolskega leta srečala z vprašanjem obdarovanja vzgojiteljic, vzgojiteljev, učiteljic in učiteljev. Ker je spet konec leta, je tudi pri nas čas koordinacije in dogovarjanja. Pa tudi pri drugih očitno, saj so družabna omrežja polna ponudb in seveda osebnih mnenj o (ne)smiselnosti obdarovanja.
Hitra Google poizvedba navrže kar nekaj člankov in še več komentarjev pod njimi. Od glasnih zagovornikov obdarovanja (in velikih daril) do tistih, ki se jim zdi vse skupaj neumno. Zakaj neumno? Ker učitelji pa ja imajo plačo. Ker se na darilih itak samo prah nabira. Ker je darila treba prijavit. Ker je prejemnikom nerodno. Ker se starši odločijo za to gesto zaradi obveze. Aja, to menda sploh ni več lepa gesta, če jo izvajaš vsak konec leta (let’s keep them guessing al kaj). Ker kdo pa sploh hoče izdelek personaliziran z imeni otrok, ki niso tvoji. Ker je obdarovanje samo razkazovanje materialne zmožnosti. Ker… no, veliko »ker je neumnost« se najde.
Zdaj pa vas bom vprašala malo drugače. Kdo skrbi za VAŠE otroke pretežen del delovnega dne? Kdo vzgaja in uči VAŠE otroke pretežen del delovnega dne? Od koga pričakujete, da bo do VAŠIH otrok sočuten, ljubeč, v podporo?
»Saj je to njihovo delo in so za to plačani.«
Pomočnik vzgojitelja (v začetku šolskega leta 2018/19) začne v 19. plačnem razredu (892 eur bruto, to je za dlako nad trenutno zakonsko določeno minimalno plačo) in lahko napreduje vsaka tri leta 0-2 plačna razreda do 29. (1.320 eur bruto). Pomočnik vzgojitelja je z VAŠIM otrokom dalj časa, kot dejanski vzgojitelj. Čeprav uradno ne pripravlja vsebinskega programa, so njegove naloge hudo velikega pomena za VAŠEGA otroka. Pomočnik vzgojitelja s starši največkrat komunicira popoldan, ko prihajamo po otroke in je po navadi »tarča« vseh vprašanj in pritožb. In tudi učitelji in vzgojitelji, čeprav začnejo tam, kjer pomočniki končajo, ne bodo obogateli.
»To je samo materializem!«
Res? Od kdaj je pozornost in podarjena malenkost materializem? Saj vem, da je zadnja leta grozno popularno zagovarjati eno ali drugo skrajnost obdarovanja za Božič, Novo leto, rojstne dni ipd. Za vse so krive korporacije in vzpodbujanje potrošništva. Ampak spomnite se nekaj desetletij, stoletij ali kar tisočletij nazaj (presneto, še Kristus je ob rojstvu dobil darila!). Darilo, pozornost ne pomeni razkazovanja, ne pomeni vzpodbujanja potrošništva in ne pomeni skrajne materialistične miselnosti. Pomeni dober namen. Pomeni željo nekoga razveseliti, pa čeprav z malenkostjo. Pomeni pozornost in dejstvo, da si se na nekoga spomnil, ker ga ceniš/imaš rad/spoštuješ/si mu hvaležen/ga želiš malo razveseliti.
Jaz prav rada komu kaj poklonim. Pa ne zato, ker bi s tem pokazala neko svojo superiornost ali materialno zmožnost! Glavni namen je nekomu narediti veselje. In ob tem se zavedam, da mi mogoče ne uspe zadeti ravno pravega. In ja, včasih je nakup darila v zadnjem hipu bolj breme, kot veselje… ampak zato se pač (kolikor se le da) pripraviš vnaprej.
Obdarovanje je gesta, lepa gesta! In trdno stojim za svojim mnenjem, da je lepo in ja, tudi spodobi se, ljudem, ki igrajo veliko vlogo v življenju naših otrok včasih tudi pokazati, da njihov trud opazimo in cenimo.
Kaj torej z vzgojiteljicami, vzgojitelji, učiteljicami in učitelji?
Letos je eden »naših« staršev simpatično izjavil, da je za učitelje sigurno najlepše darilo to, da gredo otroci na počitnice. In verjamem, da je res 😉 Ampak še vedno mislim, da s pozornostjo, ki je lahko tudi samo flaša za vodo, skodelica, roža, knjiga, brisača za plažo ali bombonjera, lahko lepo zaključimo odnose preteklega leta. Ne gre toliko za vsebino, kot za to, kar obdarovanje simbolizira. Meni simbolizira predvsem pozornost in dober namen.
Pri tem pa ne pozabite na dejstvo, da je z vidika predpisov menda skupna vrednost darila do cca 20 eur neproblematična, nekaj nad 60 eur potrebna prijave, vse višje pa je že problem.
Slaba energija okrog takih debat kvečjemu povečuje stisko učiteljev ob zadnjem roditeljskem sestanku in to čisto po nepotrebnem.
0 thoughts on “Vrtec, šola in obdarovanje ob koncu leta – velik JA!”