Gimme pizza!

Od poletja mi ves čas po glavi hodi pizza! Kadarkoli pomislim, kaj bi za kosilo, večerjo ali kje bi se dobila s prijatelji… pizza, pizzerija… Zadnji teden ugotavljam, da je ta želja skoraj zakrila sicer vsakdanjo potrebo po čokoladi ali sladoledu ((nikoli si nisem mislila, da je to sploh mogoče!?!)). In ne, nisem noseča 😆

Ne bom rekla, da sicer nisem marala pizze, ampak hitro je bilo dovolj ((beri ena ali dve na mesec)). Zdaj pa je moj pizza radar čisto podivjal! Prav nesrečna sem bila neko nedeljo, ko so bile pizzerije zaprte, dostava pa se boji čez Savo ((ljudje dragi… saj je most, ne boste se utopili 😉 )). Kadar so opcije za kosilo širše od menze… “Kje je najbližja pizzerija?”

Počasi se že bojim odvisnosti 😛 Skoraj ponosna sem bila nase, ker ta teden v Fokulusu nisem podlegla skušnjavi in rajši naročila solato ((cele pizze skoraj nikoli ne zmažem, če pa že, se lahko samo odkotalim od mize in tokrat ni bilo kandidatov za deljenje)) … ne, da mi potem ni bilo žal, ampak na srečo sem bila že daleč stran… sicer bi najbrž vzela še eno za s sabo!

Začenjam sumiti tisti mesec na Kitajskem. Preveč rajža in chinese food? Skoraj travmatična izkušnja z McDonaldsom? Mimogrede… od takrat se mi rahlo obrne, ko kdo samo predlaga kitajsko hrano! Mogoče pa hoče moje telo samo nadomestiti zamujeno… in se potem vrniti na klasične pregrehe ((da se mi zaloge ne pokvarijo)) 😉

Please follow and like us: