Včasih je prav zabavno, kako smo ljudje različno »naštelani«. Seveda, vsak je drugačen, drugače deluje in razmišlja.. Ampak teoretično gledano, smo le vsi variacije nekega »osnovnega« modela.
Zadnje čase se vsako noč vsaj enkrat zbudim… nosečniški »klic narave« pač. Ponavadi niti ne odprem oči več kot za trepalnico, da najdem pravo pot. Ta vikend pa sem se popolnoma predramila in ko sem se vračala, sem se morala prav nasmehniti ob prizoru postelje…
Pozimi se skoraj vedno pokrijem s kovtrom in dodatno dekico. Vedno sem bila bolj »zmrznjene« sorte. Potem pa vidim dragega, ki je kot dojenček s sebe zbrcal svoj pokrivač. Očitno mu je ponoči vroče, čeprav pravi, da se občasno zbudi, ker ga zebe.
Kljub temu, da mi vsi govorijo, kako bi mi moralo biti kot nosečnici vroče, se v relativno topli sobi jaz pokrivam dvojno in resno me mika, da bi ponucala še »zavrženi« kovter dragega (in njega kot »termoforček«), ki ima očitno termostat nastavljen precej višje kot jaz.
3 thoughts on “Biserček dneva 12: Osebna klimatska naprava”
bimbo · 24. marec, 2010 at 9:28
Šmenta, kaj ni bil za tvojo nespečnost še pred kratkim kriv sosedov ponočevalski pralni stroj? 😆
Otroci svojim mamam povzročajo takšne zoprne sitnosti, pa jih imajo kljub temu neskončno rade. 🙂
Chiara · 24. marec, 2010 at 12:24
@bimbo – 😆 I’m cursed… če ni eno, je pa drugo. Samo ne glede na razlog zbujanja je vseeno lažje nazaj zaspati, če je tišina.
bimbo · 25. marec, 2010 at 20:59
Boš že še imela tišino, ko se boš sredi noči zbudila od skrbi in prisluškovala, ali detece normalno diha. Ko boš ravno dobro zaspala nazaj, se bo pa oglasila sirena, ki bo klicala mlekarno ali pa vodovod-kanalizacijo. Verjamem, da se boste kljub temu imeli (tudi vi) lepo. 🙂