Občasno veselje za starše: otroci se igrajo skupaj… in ni potrebna intervencija 😉
Včasih jih neopazno poslušam, prav srčkane ideje imajo. Danes nisem registrirala teme igre, dokler ni rekel Levček: “Zdaj imata malo proste igre, takoj se vrnem!” In skoraj pol ure so se igrali šolo, treninge in morda vmes še kaj.
Res sem vesela, da Levček čeprav v igri, najde miren pristop do mlajših dveh opic. In tudi mene s tem včasih kaj nauči <3
Pa pomislim, zakaj to deluje (skoraj) samo pri igri, kjer je njegova vloga pač “vodilna”? Verjetno zato, ker v tej igri ostale vloge priznavajo njegovo. In tako je tudi v življenju, partnerstvu, starševstvu. Če se fokusiram na slednje in strašno popularne diskusije o permisivni, avtoritativni in avtoritarni vzgoji. Da bi imelo navodilo starša učinek, mora otrok priznavati njegovo vlogo. To pa je naporno doseči, zato se velikokrat vzgoja nagiba k eni ali drugi skrajnosti… popolni popustljivosti ali strahospoštovanju. Enako pomembno je priznavanje vloge vzgojiteljic, učiteljev. Če je ne priznavamo starši, jo bodo tudi otroci težko.
0 thoughts on “Biserček dneva: Prosta igra”