Ni skrivnost, da sem si vedno želela vsaj dva otroka… punčko in fantka, ne nujno v tem vrstnem redu. Prve oblekice so tudi zato v veliki večini nevtralne. Levčka že imamo, manjka torej mala razvajenka v krilcu z roza špangicami.
Prvič se mi je kar zdelo, da bo fantek… morda pa sem (glede na šok ob razkritju) na ta način hotela ukaniti Murphy-ja, da bi bila vendarle punčka.. Tokrat pa sem res RES imela občutek, da utegnem naokrog prenašati malo, miceno deklico. Pa so nekoč (na srečo) izumili ultrazvok. In moja mala punčka intenzivno namiguje, da ima lulčka!
Bratec torej… Dobro, ena težava manj, če bosta oba v isti sobi. Veliko težav manj z nakupom oblekic. Takole med nami, najbrž bi bankrotirala, če bi dobila zeleno luč za nakup punčkastih oblekic in pripomočkov 😳 Igračke? Kuhinjo že imamo, tudi baby voziček si bomo očitno morali omisliti. Najbrž pa bomo prišparali na Barbikah ((in prihranek zapravili za Bayblade in podobne numnosti)).
Pri vsem tem pa je smešno, da so »razočarani« vsi razen mene. Prijateljica me vztrajno tolaži, da to še nič ne pomeni, da bo na koncu morda vseeno punčka! Ajde, vse je mogoče, velikokrat so napovedi na podlagi ultrazvoka napačne. Pa vseeno, jaz se bom »naštimala« na fantka.
Da ne bo pomote, še vedno si zeloooo želim punčko. Mogoče v tretje? Vsekakor pa to ne pomeni, da bom zaradi fantka razočarana ali da ga bom imela manj kot na smrt rada, kakor imam rada Levčka in bi imela malo frčafelo 🙂
0 thoughts on “Pa če ne bo punčka?”