Kdo bi si mislil, da bom pri kaki dieti vztrajala dovolj dolgo, da bi se poznali konkretni rezultati!?! Jutri je 29. dan, vodni dan… uf, že vidim, kako bom tečna. Po tem se bom tudi “uradno” stehtala. Vmesne meritve pa kažejo, da mi niti ne gre tako slabo. No, tudi nisem ravno zgled za nekoga, ki želi shujšati obljubljenih max 25kg, ampak glede na moje cilje imam še kako kilo rezerve.
Najboljše pri vsem tem je, da nisem tečna (vsaj ne zaradi hrane) niti lačna. Trudim se držati tistega zaporedja (beljakovine, škrob, OH in sadje), ampak nikakor za ceno lakote! Zdi se mi celo, da pojem vsaj toliko, kot sem prej, samo da je vmes veliiiiko več sadja in zelenjave. Nisem se odpovedala čokoladi, samo strateško goljufam z njo 😉 tudi alkohol, ki sicer menda “zavira” hujšanje, mi ne dela posebnih preglavic. Sem in tja v načrtovan jedilnik zaide tudi kakšna sestavina drugega dne, pa še vedno ni konec sveta. Kolegica mi je rekla, da vedno obupa, ker se ji “luštajo” napačne stvari na konkretni dan. Ja, meni tudi – včasih malo pogoljufam, včasih se uprem skušnjavi, ampak ne obupam… naslednji dan gremo naprej. In očitno se obnese 🙂
Največji problem niti ni jedilnik, ampak obleke… v nekaterih izgledam prav koščeno, pa sem daleč od tega. Včasih sem si tako zelo želela malo bolj “baggy” hlače, pa nikoli ni bilo pravih številk ali pravih krojev (sem namreč neka čudna in skrajno nepraktična kombinacija visoke in ženske postave – 99% hlač mi je prekratkih ali pa preširokih v pasu – seveda, ko jih enkrat spravim čez boke, dar moje mamice in matere narave). Zdaj jih imam – baggy hlače namreč! Ampak ojoj!!! Gre za kavbojke, ki sem jih kupila ravno pred začetkom 90-dnevne “akcije” – sicer za spremembo dovolj dolge, zato pa sem kompromis naredila okrog pasu – sicer takrat nič strašnega, en dober pas je rešil problem. Zdaj v njih izgledam kot reklama za “Slim-fast” – se je spomnite? No, v bistvu kot vsaka reklama za čudežno hujšanje, kjer so ženske v hlačah, kamor bi mirno stlačile še najmanj pol svoje mase. Pa niti niso bile tako poceni 🙁
Po drugi strani, pa se bom mogoče spravila v tiste fancy bele kavbojke, ki sem jih optimistično kupila nekaj let nazaj, pa že takrat so bile malce tesne. Nekje sem namreč prebrala, da je dobra motivacija za hujšanje, če imaš hude hlače, v katere se moraš spravit. Ja no, pri meni ni palilo 😛
Zato pa očitno pali tale programček in mislim, da se ga bom kar držala… seveda, z mojimi “prilagoditvami” 😆
…
…
p.s. Evo, ravno, ko se hvalim, pride mati in vpraša, če smem pol krofa… ja kaj vendar misliš… NE SMEM, ampak BOM 😳 Saj marmelada notri je sadna… res, da tudi sladka in da vse okrog marmelade ni sadno, ampak… krofa že ni več, problem rešen 😉
0 thoughts on “Ravno prav grešim”