Razpored poročnega dne

Ena bolj zakompliciranih stvari, ki jih je potrebno narediti, da bi poročni dan potekal čimbolj gladko, je urnik oz. razpored dneva! Ponavadi to »veselje« doleti nevesto, ki je ima najbrž edina vse rdeče niti v svojih rokah. Saj se sploh ne sliši tako hudo, ampak verjemite mi, malo stvari je bolj stresnih, kot uskladiti tri kraje in ure na točno določen datum… ob predpostavki, da so ta  dan sploh na voljo! Skoraj po Murphy-ju so kraj cerkvenega obreda, civilnega obreda in svatbe, kar se da oddaljeni. Razlogov je lahko več… preprosto želja ženina in neveste ali pa še bolj preprosto razpoložljivost lokacij na točno določen dan.

Midva sva imela načrtovano (samo) civilni obred in večerjo. Kdor je zdaj pomislil, da to pa že ne more biti tako težko uskladiti, se moti! Prvi problem se je pojavil že, ko so imeli vsi svoje mnenje, kje bi bilo najprimerneje imeti obred… kaj šele večerjo! Tudi brez maminega vztrajanja mi je bilo jasno, da ne želim svatov šlepati na dva različna konca Slovenije, a kaj ko sem se že kot majhna punčka odločila, da bom imela poroko v Vili Bistrici pri Tržiču… večerja pa bi bila najbolj praktična v Ljubljani! Ob tem naj pripomnim še, da je bilo precej gostov iz Zagreba.

Ure in ure so šle za brskanje po internetu, gore papirja za printanje slik in podatkov, da sva na koncu prišla do ožjega izbora. Vila Bistrica pač ni bila v njem, ker me je vmes srečala pamet. Odločila sva se za obred na gradu Otočec, ker naju na ta kraj vežejo lepi spomini. Bolj kot sva kombinirala obred na Otočcu in svatbo v Ljubljani ((če bi bilo po mamino, bi imela obred na ljubljanskem gradu in po očetovo večerjo kar v Festivalni dvorani… koga briga, kdo bo še catering zrihtal)), bolj se nama je zdelo nesmiselno najprej voziti dol in takoj nazaj. Končno sva se strinjala, da je najbolje, da je tudi svatba kar na Otočcu… Vila Otočec je bila seveda zasedena še pol leta po najinem datumu, Grad zaradi astronomskih cen in prevelikega števila svatov ni prišel v poštev in tako sva hočeš-nočeš datum premaknila ((za en teden)) na edini vikend, ko je bila prosta restavracija Tango!

Priprave so se seveda začele že navsezgodaj zjutraj ((mislim, da sem bila pri frizerki naročena malo pred sedmo)) in ob veliki pomoči družine smo spravili skupaj frizure, obleke, rože in še marsikaj! Okrog poldneva je ženin z ožjo družino prišel k mojim staršem. Tudi pri nas je bila le ožja družina. Nekaj »protokola« je seveda moralo biti… malo prigrizka in že smo bili na poti na Otočec. Dokler sva se namestila v sobo in poslikala na vseh možnih lokacijah, so najine družine pridno urejale kup malenkosti za svatbo. Svatje so bili vabljeni ob 16.30, kar je vključevalo nekaj minut rezerve za zamudnike. Po obredu in pogostitvi so svoj program začeli muzikanti in četrt ure, kolikor so naju okrog 18ih čakali pred restavracijo ((kamor smo šli peš)) je bil v celem dnevu edini čas »čakanja« za veliko večino povabljenih!

Kakor sem opazila že med organizacijo najine in nekaj drugih porokah, na katere smo bili ali smo vabljeni, pa se le redki ozirajo na to, da dan ne bo preveč razvlečen in naporen za svate. Razumem, vse se vrti okrog mladoporočencev, a treba je pomisliti tudi na to, da medtem, ko so sicer vsi povabljeni veseli za mladoporočenca, ni potrebno ravno preizkušati njihovih meja vzdržljivosti! Svatje niso napumpani z adrenalinom in preverjeno jim dan ne mine tako hitro kot mladoporočencema. Zato sem mnenja, da bi se malo pozornosti lahko namenilo tudi boljši koordinaciji. Seveda rezerve morajo biti in ta potreba se povečuje z oddaljenostjo krajev dogajanja, ampak prosim lepo… koliko ljudi poroko načrtuje leto ali več vnaprej, pa se šele pozno spomnijo usklajevanja datumov in ur! Ali pa na vso silo želijo cerkveni obred v Mariboru, civilnega v Tržiču in večerjo na Primorskem… bodimo realni, praviloma je to le preseravanje! Najpomembnejši del obreda za svate je svatba in kaj pomaga, če so do takrat že vsi izčrpani in nimajo energije za zabavo?

Če se urnik dneva že razvleče, naj se v bolj oddaljene kraje vsaj organizira prevoz ((kaj je fora šampanjca, če tretjina svatov vozi)) ali npr. v vmesnem času uredi prigrizek pri nekom doma… po možnosti naj se ta podatek priloži k vabilu… verjemite, da bodo predvsem starejši in starši majhnih otrok nadvse hvaležni take geste!

In zaključek? To je dan mladoporočencev in dolžnost vsakega dobrega svata je, da se jima brez (vidnega) godrnjanja prilagodi… ampak vse ima svoje meje… so don’t push your luck 😉

Please follow and like us: