Izpuščaji, dermatitis, alergije, ekcemi… Za tole objavo (serijo objav) sem se odločila, da povzamem odgovore na množico vprašanj, ki se na FB (pa tudi v živo) pojavljajo na to temo. V dveh stavkih komentarja je namreč precej težko razumljivo zajeti vse.
Prvo kot prvo – pojem »atopijski dermatitis« je izredno širok. Zdravniki z njim označijo večino vidnih sprememb na koži. Pred to pa je popularna diagnoza pogosto kar suha koža. Vedeti morate, da ob primerni hidrataciji in kolikor toliko zmernih okoljskih vplivih je tudi suha koža klic po pozornosti. Na suho kožo se nanaša del kasneje v nadaljevanju, ki govori o vlaženju.
Predpostavimo sedaj, da vam je zdravnik že postavil diagnozo AD (atopijski dermatitis). Lahko gre za hrapav rdeč ekcem, morda za rosne izpuščaje, hudo srbečico, srbeče mehurčke, dishidrozo ali kakšno drugo obliko. Vsem je skupno nekaj stvari:
- Zdravnik vam bo predpisal kortikosteroid
- Zadeva ima skrit vzrok, ki ga boste morali najti bolj ali manj sami.
- Dokler ne odstranite vzroka, se simptomi v najslabšem primeru ne bodo izboljšali. V (na prvi pogled) najboljšem primeru pa se bodo težave preselile na druge organe.
VZROK. To besedo si zapišite na velik list papirja in nalepite na ogledalo v kopalnici. Vaša naloga je, da odkrijete, kaj vam (ali vašemu otroku) simptome povzroča in poslabša. Naloga je vse prej kot lahko in zelo verjetno se boste večkrat vrnili na začetek ali vsaj del poti nazaj. Toliko težje bo, ker vam bodo simptomi povzročali nelagodje in podzavestno boste hrepeneli po bližnjici – kortikosteroidih. O slednjih si bo moral vsak ustvariti svoje mnenje, a polagam vam na srce, da jih ne jemljite zlahka.
Sindrom rdeče kože (Red Skin Syndrom) je samo najslabše, kar se vam lahko pripeti ob uporabi mazil s kortikosteroidi. Slišal boste veliko ljudi, ki bodo trdili, da so se namazali samo enkrat in čudežna krema je pomagala. Slišali boste veliko ljudi, ki trdijo, da se namažejo nekajkrat na leto in sicer »nimajo težav«. Dajmo primerjavo z drogami – ob pomanjkanju znanja o tej temi, bom rekla kar heroin, ali morda marihuana. Nekdo se lahko »zadane« nekajkrat na leto, nekdo večkrat na mesec, pa mu ne bo hujšega. Drugi pa bo po nekaj odmerkih že zapadel v odvisnost. In sindrom rdeče kože je prav to – odvisnost od kortikosteroidov. Kadar me kdo vpraša, če ne bi vendarle poskusil, saj bo morda enkrat dovolj… glej, odločitev je tvoja, poskusi… a če/ko se ekcem pojavi čez nekaj dni ponovno in morda v širšem obsegu, vzemi to za slab znak.
Kaj je torej lahko VZROK? Zagotovo ne bom naštela vseh, a meni poznani kot najpogostejši so: alergije, okoljski dejavniki, vnetje v telesu in stres. Ugotovite, kaj je težava pri VAS!
Za trenutek bi se posvetila alergijam in kako jih določiti? Večina se kot prvi korak napoti k alergologu. Ne zavedajo pa se (in mnogo alergologov na prvo žogo ne prizna), da so uradni alergološki testi pogosto lažno negativni (lažno pozitivni menda redko). Mlajši kot je otrok, bolj vprašljiv je rezultat testov in zato pogosto pediatri prav zgodaj niti ne napotijo na teste. Dober primer imam v tretjem otroku, ki uradno nima alergije, v praksi pa je žal precej drugače in se držimo diete, ki preprečuje izbruhe AD. Kako torej testirati? Dober, a dolgotrajen način je dobri stari »poskusi in popravi«. Pomagate si lahko tudi s testom na bioresonanci. Tudi bi skoraj priporočila, da greste na vsaj dve različni (ne terapije, samo testiranje) in v praksi preizkusite rezultate. Skoraj sigurno bo treba krepko zmanjšati vnos sladkorja, verjetno pa tudi živalskega mleka, svinjine in predelane hrane.
Če dojite alergika, je vaša dieta ravno tako pomembna! Je pa dojenje in uvajanje hrane precej pripraven čas za poskušanje. Najprej zato, ker v teoriji preko mleka prehaja manjši del alergenov in lahko upamo, da posledica testa ne bo prehuda. V nadaljevanju pa zato, ker lahko ob uvajanju goste hrane res počasi in sistematično preverjate posamezna živila. Zato si vzemite čas in res isto stvar ponudite nekaj dni zapored.
Ko ste uredili dieto, vas pozimi ali poleti, ko se okoljski dejavniki nagibajo k ekstremom, lahko preseneti poslabšanje stanja na koži. Morda boste opazili, da je povezava s suhim zrakom v času kurilne sezone. Takrat poskrbite za dosledno nego kože, sploh po tuširanju. Zelo verjetno je, da igra vlogo tudi pomanjkanje vitamina D – ne, 10 minut na zimskem sončku izpostaviti nos in rokice žal ni dovolj. Potem pa so tu še probiotiki (oz. kakorkoli si jim zdaj »politično korektno« reče), ki bodo poskrbeli za ravnovesje v črevesju. Ker veste kaj… veliiika verjetnost je, da je bistvo vaših težav ravno v črevesju!
Poleti je drug ekstrem vročina, vlaga in potenje. Tu ne pomagajo kaj veliko kratke hlače in kratki rokavi, saj so tako občutljiva mesta zelo preprosto dostopna za praskanje in posledično ranice. Nekaterim ne ustreza slana voda. Naši na srečo niso med njimi, se pa hitro pojavi reakcija na umazanijo v morju. Tista dva najbolj vroča poletna tedna pa je kombinacija vročine, potu, soli in eventualno še sončne kreme tudi pri nas lahko problematična. Takrat nosimo na plačo veliko flašo sladke vode za splakovanje in tudi čez dan jih spodbujam k tuširanju na vrtu, špricanju in namakanju v bazenčku.
Zdaj smo ugotovili, čemu se moramo v osnovi izogibati in kaj nas spravi iz ravnovesja. Kaj pa ekcem?
Nadaljevanje 2. del – nega atopične kože
Nadaljevanje 3. del – kaj je pomagalo nam
Nadaljevanje 4. del – tvoje telo ni v ravnovesju
0 thoughts on “Moj otrok ima ekcem / alergijo / atopijski dermatitis. Kaj pa zdaj? 1. Del: Vzrok”