Že nekaj tednov se mi mešajo občutki ob življenski prelomnici. Konec meseca kar naenkrat ne bom več študentka, razmišljam o selitvi, službi, novih odgovornostih… in groza me je vseh teh sprememb!

Pa vseeno sem nekako mirno začela razpošiljati prošnje, iskati možnosti in alternative. Rajši to, kot pripravljanje na zadnji izpit, ki se mi blago rečeno upira. Tudi nekaj razgovorov je že za mano… vsak nova izkušnja. Potem pa sredi dneva zazvoni telefon in na drugi strani je bivši šef (sicer prava faca), ki me vabi k svojemu novemu šefu na razgovor. OK, vse lepo in prav, ampak njemu sploh nisem poslala nobene prošnje! Namesto nervoznega korakanja po sobi, sem se spravila tole pisat… nekaj mora ven iz mene in bolje text, kot kosilo 😛

Priložnost bi bila izvrstna. Sicer vsebinsko delo ni to, kar sem iskala, a vsekakor uporabno, dobra referenca, super izkušnja, približno v smeri mojih ciljev in tudi plača bi morala biti solidna. Dosedaj sem vse vzela bolj lahkotno, informativno – tukaj pa gre zares. Do zdaj sem bila sigurna, da dela, ki so bila tema razgovorom zmorem… tole pa ni več mačji kašelj in nekdo ima v zvezi z mano določena pričakovanja! Zato tudi taka nervoza… ali kaj takega sploh znam, kaj če zaj***, kaj če…

Če, če, če, če-jčki bodo morali na stran… jaz se bom morala odpeljati…

Ja, fino bi bilo, da se prej še preoblečem, ker trenirka najbrž ne bi naredila najboljšega vtisa 😆

WISH ME LUCK…

Please follow and like us:
Categories: V moji glavi

6 thoughts on “Mravljinčki, mravljinčki, mravljinčki…”

mrsandy · 12. oktober, 2007 at 22:01

kaj pomeni zate solidna plača – rada bi ovrednotila svojo

Chiara · 12. oktober, 2007 at 22:10

Hja… vidiš, tukaj se pa tudi meni zatakne. Ko smo bili še na tolarjih je bilo optimistično pričakovanje za prvo službo 200.000 SIT neto. Jaz sem še malo bolj opitimst, pa bi kar 1000 EUR. Zavedam pa se, da so to sanje… mogoče čez par let.

Zadnja ponudba, ki sem jo dobila je bila kot pripravnica 900 EUR bruto, kaseje pa nekje med 1000 in 1100 bruto. Ko sem na nek vprašalnik napisala, da bi si želela 1200 bruto, so me precej debelo pogledali.

Bi si z veseljem ustvarila boljšo sliko o plačah, pa so vsi bolj skopi z informacijami… eni nočejo povedati koliko dajo, drugi pa ne koliko dobijo 😉

mrsandy · 15. oktober, 2007 at 12:20

To tudi mene najbolj jezi, zakaj ne morejo povedati koliko je namenjeno za to delovno mesto. Sicer ne vem kaj si popoklicu, vendar ti verjamem, da je 1200 bruto za prvo delovno mesto veliko.

Chiara · 16. oktober, 2007 at 22:00

Takrat so mi vsaj nekaj okvirno povedali… danes je bil odgovor v stilu “mislim, da ne bi smelo biti težav, imamo zelo dober sistem blablabla”… perfektno diplomatsko brez ene same številke!

mrsandy · 24. oktober, 2007 at 11:42

kako se je končalo?

Chiara · 24. oktober, 2007 at 12:57

Je v zaključevanju… si skoraj ne upam na glas izgovorit, da česa ne jinxnem… “trkam na les” 😉 Se je pa konkurenčna ponudba (itak sem to izbrala) kar lepo približala mojim “optimističnim” željam 🙂

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Related Posts

Midnight thinking

Mama, oprosti najprej sebi

Bližajoča polna luna, retrogardni  Merkur, PMS ali samo utrujenost, naveličanost? Nekaj, vse ali še več se nabira te dni. Počutim se nezadovoljno, nerazumljeno, nemočno, jezno nase in na svet. Ne čutim povezanosti niti sama s Read more…

Otroci

Podoživljanje preteklosti skozi otroke

Veš tisti trenutek, ko otrok nekaj reče ali naredi in te v trenutku postavi v neko drugo dimenzijo / občutje? Zdajle imam v mislih negativen obrat. Tistega, ko te zagrabi vrtinec in se razjeziš ali razžalostiš, pa Read more…

Nosečnost

Bo fantek ali punčka? 1. del

Prav vsaka nosečka je zagotovo slišala vprašanje »Bo fantek ali punčka?« Nekaterim se zdi vprašanje (pre)osebno. Spet drugi so mnenja, da je želja po določenem spolu brez veze ali malodane bogokletna… češ, važno, da je Read more…