Is that realy me?

 Prejšnji mesec sem šla za namene (potencialne) službe na t.i. psihološko testiranje. Zadeva je trajala ure in ure, reševali pa smo vse možno – sposobnostne in osebnostne teste, ankete in saoocenjevalne vprašalnike. Firbec kot sem, sem morala tudi na predstavitev in obrazložitev rezultatov.

Ste že kdaj reševali teste v revijah ali na netu, ki vam “razkrijejo vse skrivnosti vaše osebnosti”? Ali pa kak IQ testek? Morda takega, ki vam pove, kateremu risanemu junaku, super junaku ali Desperet Houswife ste podobni? Vse to je za hec, ponavadi še zgrešeno in praviloma nima globljega pomena. Saj je fino, če je odgovor programa laskav, če ti ni všeč, ga pa tako ali tako lahko ignoriraš. Tukaj ni čisto tako. Dobrim rezultatom tokrat se lahko zahvalim, da sem prišla do razgovora z osebo in ne samo s papirjem.

Menda so bili testi logike ((tisti, ko ugotavljaš kateri lik manjka v zaporedju)), koncentracije ((pol ure računanja)) in splošne razgledanosti ((to testirajo s poznavanjem tujk)) zelo dobri, celo nadpovprečni. Phew… saj mi bo še v glavo stopilo!! 😛 Ampak hotela sem se osredotočiti bolj na teste osebnosti…

Menda sem nervozna, ampak to na srečo obrnem v vztrajnost. Recimo, da bom to vzela za dobro in nabavila zalogo čokolade. 😉

Nisem optimistka, pričakujem, da bo šlo kaj narobe, če obstaja le najmanjša možnost za to. Tako hudo sicer ni, ampak včasih pa vseeno pomislim, da sem malo paranoična 😛

Menda sem zahtevna, ampak iskrena in povem svoja pričakovanja. Moj moto: “Expect the worst, hope for the best”. Hecno… to sem rekla po skoraj vsakem testu in izpitu že od srednje šole.

Ne počutim se najbolje v podrejenem položaju. Slabo prenašam šefe, sploh če nimajo prav. Dobro, se jih bom izogibala. Pa to ne pomeni, da bom tiho, če bodo kvasili neumnosti. Samo najti moram primerno tehniko, da posledice ne bodo v smeri iskanja nove zaposlitve.

Imam smisel za detajle. Ali je to samo lepše povedano, da sem “picajzlasta”?

Nagnjena sem k nasprotovanju. Preden izpadem konfliktna… to pomeni, da če je le možno, predstavim tudi pogled z druge strani.

Podcenjujem sebe in svoje sposobnosti. Ali je to nujno slabo? Pač se nerada hvalim in rajši pokažem, da nekaj znam bolje kot je bilo pričakovano. V nasprotnem primeru bi izpadla preveč samozavestna budala.

Prijazna sem do novih ljudi, ampak jih ne sprejmem takoj, sem previdna in zato včasih izpadem preveč formalna. Ja, res je 😳 ampak vsakogar pa res ne bom v prvi minuti sprejela za najboljšega prijatelja! You’ve gotta prove, you deserve my trust and affection!

Rada sodelujem z ljudmi, ampak v končni fazi se raje zanesem sama nase. Po tem sodeč ne bi bila primerna za klasično timsko delo. Sicer sem pa glede vlog v timu menda zelo prilagodljiva. Kaj torej… sem timska oseba ali ne? Tole me je malo zmedlo. Res pa je, da me nervira, ko ljudje ne opravijo svojih nalog in se pustijo čakati, potem pa po možnosti delo še slabo opravijo. Hvala lepa za take sodelavce… raje naredim sama!

Ko se nečesa lotim, ne odneham oz. po najboljših močeh poskusim opraviti do konca. Tukaj sem se pa kar nasmehnila. No, saj sem vztrajna – ko enkrat “not padem”, pozabim na vse okrog sebe, ampak ko se mi ne da, se mi pač ne da!

Cela psiho-analiza! Tole je res površinsko… zdaj se že sprašujem, zakaj bi sploh spadalo na blog… but, what the heck!

Point je bil, da je veliko stvari, ki sem jih takrat slišala res, pa si jih še nisem (bila) pripravljena priznati…. dalo mi je novo perspektivo in upam, da bom koristne informacije znala dobro izkoristiti.

Ljudje, pojdite na kako tako testiranje… you never know what you might find out about yourself 🙂

Please follow and like us: