Veliko ljudi trdi, da je imeti otroke “luksuz”. Da se odlocijo za otroka, mora biti urejeno bivalisce, služba in se kaj. Otrok stane… stanejo obleke, igrače, vrtec, protočasne aktivnosti.
Zdaj pa poglejmo okoli sebe… Koliko ljudi ima otroke in kakšne dohodke imajo družine? Družine, ki preživijo z eno plačo in se znajdejo na tak ali drugačen način!
Potem pa poglejmo npr. mladega moškega z dobro službo in dolgoletnim dekletom, ki ravno tako dobro zasluži, pa oba trdita, da še ni pravih materialnih pogojev za naraščaj! Ali ne bi na tem mestu lahko rekli, da gre zgolj za izgovor? A kaj je resnični razlog v ozadju odločitve, da z otroci počakata do 35. leta (ali dlje), ko začne glasno tiktakati njena biološka ura?
Seveda je razlogov lahko cela vrsta, a ko smo že pri pojmih “otroci” in “luksuz”… Ali ni večji luksuz NE imeti mladičev? Navsezadnje to le ni sama zabava, temveč odgovornost, zaveza, odpovedovanje marsičemu, odpovedovanje starim navadam in razvadam…
Torej? Ali potrebujemo “luksuz” da spravimo otroka na svet, ali pa je to zgolj izgovor, da obdržimo SVOJ “luksuz” in svobodo? Denar ni vse… čeprav lahko precej pomaga…
25 thoughts on “Luksuz in/ali otrok”
katarina · 21. julij, 2009 at 12:30
dobro, da tisti, ki otrok nimajo, ne vejo, da postanejo otroci zares pravi stroške šele z odhodom v srednjo šolo. 🙂 torej prvih 15 let le niso tak finačni zalogaj, bolj emocionalni. pa tudi to postane pri 15+ šele prav občutno in utrujajoče. prej je vse milina. vem, imam doma dve najstnici.
sicer pa … ne imet otroke. ko boste umrli za vami ne bo nič ostalo. 🙂
simple · 21. julij, 2009 at 12:33
Se strinjam. Načrtno planiranje otroka se res sliši morda bolj stabilno in “varno”, samo že naslednji dan se lahko življenjska situacija nepričakovano spremeni. V večini primerov pa je tako, da se otrok pač “zgodi”. C’est la vie…
barbara · 21. julij, 2009 at 12:35
Nekateri jih očitno pač ne želijo imet, nekateri mislijo da je za nekaj takega potrebno imet samo najboljše možne stvari (recimo primer otroški voziček, ki potrebuje že skoraj registracijo)- za moje pojme gre tukaj bolj za postavljanje z otrokom, nekateri si jih pa želijo do te mere da so za njih pripravljeni narediti precej in se marsičemu tudi odpovedati- kar se mi odkrito povedano tudi ne zdi najbolj zdravo… Sto ljudi, sto čudi. Itak sem pa mnenja da so bogi mulci začeli postajat statusni simbol.
DrejKa · 21. julij, 2009 at 12:35
Tole je spisano na način, kot da mora vsak par imeti otroka. Brez pardona. Če si to želi ali pa ne, če se počuti kompetentnega ali pa ne,… In kaj je že dobrega v tem, da se npr. petčlanska družina preživlja z eno plačo?
Večja sebičnost, je imeti otroka samo zato, ker ga ”moraš” imeti (beri: da pašeš v množico). Ampak to je samo moje skromno mnenje. Imam namreč luksuz izbire. 😉
majki · 21. julij, 2009 at 12:36
sicer pa … ne imet otroke. ko boste umrli za vami ne bo nič ostalo. 🙂 KAKA BEDARIJA OD IZJAVE — ja sej itak je smisel prokreacije svoj genski material prenest naprej, česttiam, uspelo ti je, zdj pa čimprej umri da bodo tovje deklice lahk nadaljevale kjer si ti nehala (pa ne vem zakaj samo pri dveh, lahk bi jih mela vsaj 15) in jim ne boš po nepotrebnem jemala resursov
nova · 21. julij, 2009 at 12:39
Moje mnenje, da velika večina želi raje obdražati svoj “luksuz” in živet “komot”. Ne znamo biti več skromni. Vse preveč se gleda preko materialnega vidika. Res je, da brez denarja ne gre. Da ne bo potem marsikomu žal, da ni imel otroka. Sama imam kar tri prijateljice, ki jim je sedaj, ko je edinec že odrasel, zelo žal, da so ostale pri enem otroku. Materialne dobrine /KI NE BI SMELE PREVLADOVATI/ se z leti spreminjajo. Sedaj bi si lahko “privoščile” še drugega ali celo tretjega otroka, pa so zato že skoraj prestare. Tudi sama sem ostala po rojstvu drugega otroka brez službe, pa se je kasneje izšlo. Služba se najde…Ne znam si predstavljati življenja brez otročkov, veliko skrbi in še več lepega prinesejo.
Pa kdo za boga bo pa delal kasneje za te ljudi. Vprašajte se malo.
Miha · 21. julij, 2009 at 12:41
ko človek prebere stvari se zdijo bolj jasne, kjub temu, da je tako ves čas misli…se 100% strinjam z vsem iz posta.
najbolj pogumni se mi zdijo tisti “mladostiniki” pri 35-ih, ki na glas in pogumno povejo, da ne bodo imeli otrok – in priznajo da je to za njih preveč.
Osebno mislim, da sem jaz pri 26-ih, ko sem dobil prvega sina imel več energije, kot negdo pri 35-ih in več. pa še nekaj, ko bo moj sin star 15 in bova igrala tenis, ga bom jaz z mojimi 41-mi še vedno nabil, nekdo drugi pa bo samo lahko sedel na naslanjaču in svojeka 15-lenika pri svojih 60-ih letih samo še vzpodbujal.
to je res luksuz!!!
katarina · 21. julij, 2009 at 12:50
majki: moji hčeri bosta delali za mojo penzijo, kdo bo delal pa za tvojo? 🙂 torej jaz lahko mirne duše uživam starost, ti pa, če ne boš poskrbel zanjo, kar plac na britofu rezerviraj. :)))
Sanel.Š · 21. julij, 2009 at 12:52
Hmm kaj me briga, če imajo sosedje po 5 otrok ali manj me čist nič ne briga. Uživajte!!! Nihče pa meni ne bo govoril kdaj naj bi jaz imel otroka z svojo partnerico itd… Vsak naj se briga za sebe pa bo imel celo življenje kaj delat ne pa, da jih zamima vse ostalo kaj sosed dela kak avto vozi kolk dnarja brezveze zapije zapravi. Gonite se nekam! Obdavčitev parov, ki so brez otrok pa je protiustavna nihče te ne more prisiliti v nekaj to je posameznikova odločitev in pika! Ti imej 5 otrok jsz bom mel pa svojga ljubljenčka v obliki nečesa drugega ,ko bo čas bo pa čas!
Ehh hzakaj sploh komentiram …
justy · 21. julij, 2009 at 12:56
a samo zato da bodo otroci delali za tvojo penzijo imaš hčerke? lepo. upam da si jima to povedala.
ps. penzije ne boš videla ravno tako kot ne jaz brez otrok.
irenca · 21. julij, 2009 at 12:57
nova; kakšen luksuz? Saj marsikdo od nas, ki smo stari okrog 30 in imamo višjo izobrazbo, sploh ne dobi “normalne” službe. Žal nimam vplivnih vez in me gladko zavrnejo. Ker ne živim v hiši z vrtom, tudi pridelati ne morem ničesar. Ali naj spravim na svet vsaj 3 reveže? Ni šans. Ne vem zakaj se tisti, ki imate otroke vedno tako čudite nam, ki jih nimamo. Naša stvar. Kaj naj se vprašam, za koga bo kdo delal? Hodim v službo, delam ZASE, nekaj dajem na stran za penzijo, nekaj dam pa staršem, ker imajo premajhno penzijo. Pa tudi ni moj problem, da imajo starši premajhno penzijo. Vseeno. Jim pomagam, ker se po nekem butastem prepričanju čutim dolžno. Ker vem, da to ni enostavno, rajši nimam otrok, kot da jim nakopljem vse to na glavo.
Anonymous · 21. julij, 2009 at 12:59
Katarina, ti si povrgla svoje otroke samo zato, da ti bo kdo na stara leta stregel in dajal denar? To je verjetno še bolj žalostno kot pa otroci, ki se “zgodijo”. Če te že tako skrbi za svoje lagodje na stara leta, zakaj jih nisi zmetala iz sebe 10, pa še 10 posvojila iz afrike, saj ni važno, kako bi živeli, važno, da boš ti imela 400 evrov penzije, ane?
sas · 21. julij, 2009 at 13:00
Ali veste, da je naš planet prenaseljen, se sploh zavedate, da se množimo kot zajci…
-Mati zemlja je sposobna trajno prenašat največ miljardo ljudi.
-L. 1970 je prebivalstvo štelo dobre dve miljarde, kaj pa danes?
Imam eno skoraj odraslo hči, nikoli pa nisem razmišljal še o enem otroku.
Rok Hvala · 21. julij, 2009 at 13:04
Katarina!
Če ne bo zapletov v prihodnje bom postal očka dvema malčkoma.
Generacija okoli 30 ni naklonjena sociali, tako, da ko bo čas za našo penzijo, bo na oblasti ta generacija in penzij ne bo. Hvala bogu, da se ta norija neha. V pokoju bi morali živeti od tistega, kar smo čez življenje ustavrili (ne delom naših otrok) in upam, da svojim ne bom naprtil tako neodgovornega dela. Otroci naj v polnosti uživajko sadove svojega dela, ne pa da se jim pol pobere za podporo finančno nepismeni skupini. Naj dam samo primer, pa ni mišljen kot nacionalizem, ampak kot pohvala: Židje so že od nekdaj dajali 10 % mesečnega zaslužka v investicije za stara leta. Če to delaš celotno obdobje državnega plana službe, ne potrebuješ penzije, saj živiš od svojih žuljev, ne od žuljev naslednje generacije.
Vsak naj poskrbi zase.
Takšno je moje mnenje, pa brez zamere 🙂
dare · 21. julij, 2009 at 13:05
Mogoče bi bil pa res že cajt, da pustimo ljudem naj sami razmišljajo o tem ali se bodo razmnoževali ali ne. Nekomu pač paše tako , nekomu drugače. V veliko primerih človek samo misli , da mu paše tako ali drugače in potem, ko je že bolj ali manj pozno, spozna da ….. ma ja , zgodba stara kot svet.
Jaz imam za naše razmere zelo veliko družino in ne predstavljam si , da bi bilo kako drugače. Zadovoljen sem tudi, da nikoli v življenju, kljub temu, da imava z ženo vsa leta minimalne colenge, nisem otrok dojemal kot strošek. Vse smo lepo speljali, no, nekaj bomo pa še.
Strinjam pa se tudi , da so namigi o obdavčevanju samskih oziroma ljudi brez otrok živa bedarija. Po svoje so ljudje že dodatno obdavčeni skozi sistem dohodnine in pripadajočih olajšav. Po drugi strani pa je samsko življenje , razen če človek živi pri starših in jé njihovo hrano, izjemno draga varianta.
Stascha! · 21. julij, 2009 at 13:12
ne vem, za kiri ku**c se mora nekdo sploh “zagovarjat”, zakaj nima otrok??? pač nekdo nima otrok ker mu tako paše, ker jih ne more imet… ali karkoli že! kaj ima koga za brigat, zakaj? najlažje je odpravit radovedneže z “izgovori” ala: ni denarja, prostora, bla, bla… mi kar na živc stopijo neki brezvezni bežni znanci, ki modrujejo: kwa, sej boš kmal 30, kaj pa čakaš?!?”
zase nej se brigajo. pustite (v miru) živet tudi drugače mislečim, pa bo življenje (tudi za vas) mnogo lažje -> splošen nasvet za vse, ki so radi preveč pametni, pa čeprav s statistikami.
kdor hoče, naj ima zaradi mene 10 otrok, sm meni naj dajo mir – in še posebej nočem poslušat od takih briht, kako jim “država ne pomaga”.
katarina · 21. julij, 2009 at 13:15
rok: ko bo plača, ki je recimo bruto 1300 evrov, tudi prišla na roke delavcu v recimo da 1100 evrih potem bo ta delavec lahko dal kaj v kakšen sklad za penzijo, dokler pa bo bruto 1300 neto 900, pa bolj težko. sicer pa že itak vplačuje v pokojninski sistem.
kar se tiče justy in anonimusa (itak lahko samo ta dva morona kaj takega naumljata) smo pa to že stokrat prežvečili: za razliko od vaju jaz vplačujem rentno in življenjsko zavarovanje, pa še nepremičnino sem kupila, ki jo bom tekom aktivnega dela življenja odplačala in uredila, da bo še pridobila na vrednosti. od svojih otrok sigurno ne bom odvisna, prepričana pa sem, da bom dobila penzijo, ki si jo bom po 40 letih del. dobe zaslužila.
glede brisanja riti: tudi tebi jo bo nekdo brisal, piki. nič bat. če boš imel denar bo to strokovna negovalka, če pa ne, bo pa kakšna amaterka. ampak če si je sam ne boš mogel, ti jo bo zagotovo kdo drug.
nova · 21. julij, 2009 at 13:48
He….he..seveda ima tukaj vsak svoje mnenje,
ne se bat, eni ste se kar vredu razkurili.
Otroke ima vsak če hoče ali ne in koliko hoče ali noče. Mislim, da je to vsem jasno. Ne pa se jezit. In nihče nikomur ne narekuje kaj in kako.Jaz pa še vseeno pravim: veliko več lepega prinesejo, kot če jih nimaš. Prvega sam imela šele pri 32 /tako pozno iz zdravstvenih razlogov/. Drugega pa pri 34. Pa se ne bi več znala predstvaljati življenja brez njih. In nevem kako se prej brez njih. Zato ne se jeizit. Pojdite raje v naravo, poglejte kako rožice cveto in kako sonček sije….
justy · 21. julij, 2009 at 13:57
”kar se tiče justy in anonimusa (itak lahko samo ta dva morona kaj takega naumljata) smo pa to že stokrat prežvečili: za razliko od vaju jaz vplačujem rentno in življenjsko zavarovanje”
super, se bomo slišali čez 30 let, boš povedala kam je šel ta denar haha ah ne ne bo treba že vidim naslov bloga, brez penzije –
”, pa še nepremičnino sem kupila, ki jo bom tekom aktivnega dela življenja odplačala in uredila, da bo še pridobila na vrednosti.”
od blatne bajte do blatnega dvorca v treh korakih, predlagam še kakšno štukaturco tu pa tam za + vrednost
”od svojih otrok sigurno ne bom odvisna, prepričana pa sem, da bom dobila penzijo, ki si jo bom po 40 letih del. dobe zaslužila.”
vic leta hahaha
matej · 21. julij, 2009 at 14:03
ukvarjati se s samim sabo je dela za več kot eno življenje, tko da ukvarjati se z otroci pomeni da se lahko ukvarjaš sam s sabo plus z otroci, če želiš da bodo otroci zrasli v okolju kjer je doma ljubezen in ne sovraštvo in ljubusumje…
lp
M
Boštjan · 21. julij, 2009 at 14:19
Tisti, ki se razburjate glede davka na nestarševstvo, mi povejte, kaj je nezmožnost uveljavljanja dohodninske olajšave za vzdrževanega družinskega člana drugega kot davek na nestarševstvo?
Chiara · 21. julij, 2009 at 14:32
@ DrejKa – nikakor ne! Cel zapis je zgolj posledica razmišljanja o debati, katere del sem bila nedavno. Nekdo me je poskušal prepričati, da njegovi otroci še nimajo svojih otrok, ker za to ni pravih pogojev. Oba sta zaposlena in relativno uspešna. Bivalni pogoji so urejeni in na polno uživata v prostem času – potovanja, spontani dopusti, večeri s prijatelji in tako naprej. Ne razumite narobe, to je čisto OK, ampak zdi se mi malo mimo, da se v taki situaciji izgovarja, da za otroke ni pravih pogojev… ko pa je velik del razloga dejansko v tem, da se ne želita odpovedati komfortu in “svobodi”.
Če si nekdo ne želi (še) otrok, naj to pač iskreno pove, ne pa išče razloge, ki so trenutno najbolj “moderni”.
Chiara · 21. julij, 2009 at 14:42
@Nova – tono to je bil moj point 🙂
@Sanel.Š, (Stascha! in še kakšen) – Kdo pa je rekel, da moraš in kdaj imeti otroka? Se mi zdi, da si malo jezen, pa to iztresaš tukaj pod komentarji… Tisti zakon je pa itak samo pritegovanje in preusmerjanje pozornosti in ni variante, da bi postal realnost. Mimogrede, tudi jaz sem proti, pa načrtujem otroke (ko se MI bo zdel čas primeren.
@Boštjan – “družinskega člana” – poglej definicijo. Davek bi bil pa obliki dodatnega bremena, kar je nasprotno od olajšave.
Stascha! · 22. julij, 2009 at 7:39
valda sm razkurjena 😉
saj ne pravim, da bi bilo iz tega zapisa razvidno, da koga siliš “v otroke”, ampak se pa pojavlja precej pritiska iz okolice, kot da nisi normalen, če živiš sam ali, bognedaj, celo ne želiš imet otrok. sicer se zavedam, da to ni povezano (samo) z otroki, ampak enostavno s tem, da nisi po standardih in se nekateri čutijo poklicane, da se vtaknejo v vsako stvar, ki se jih ne tiče – kar mi seveda gre na jetra.
sem pa osebno mnenja, da je življenje veliko dražje, če živiš sam, kot s partnerjem. in tudi to, da otrok kjub “brezplačnim šolam” veliko stane (kar te seveda ne bo odvrnilo od tega, da jih imaš, če si želiš). ampak, kot sem že rekla, najlažje je nadležne tete in strice odpraviti s tem, da “nimaš urejenih razmer”. 😉 se vsaj ne zgražajo (tako zelo).
Chiara · 22. julij, 2009 at 12:33
Oh, Stascha!… če verjameš ali ne, te glede pritiskov iz okolice čisto razumem… kot že rečeno, si želim otroke, ampak tudi ne “na vrat na nos” in odkar sva se poročila me vsakdo, ko me sreča najprej vpraša, če že je “kaj” in nekajkrat sem že skoraj agresivno zabrusila, da kje piše, da moram biti noseča že prvi mesec (ali leto) po poroki!?! No, te osebe so nehale spraševati 😉 … lahko si pa samo predstavljem, kako nadležna so taka vprašanja, če otrok niti ne načrtuješ (vsaj v bližnji prihodnosti). Vseeno pa sem proti izgovarjanju na “urejene razmere”, ker kaj hitro postanejo t.i. statistika, tema poročil, političnih kritik ipd. Če enkrat (no, pri nekaterih je potrebno več vztrajnosti) zadevo razčistiš, potem ti večina ljudi da mir… vsaj v teoriji 😛