Od vrveža mesta se odpravim na dopust na morje. Vso pot razmišljam, kako lepo mirno in sproščujoče bo na vikendu starih staršev… dokler ne pridem tja…
Iluzijo mirnega dopusta hitro pokvarijo trume turistov, mešanica narodov in jezikov, ki se valijo po ulicah in valjajo po plažah… po »moji« plaži! Samo da stopim na tisti skromni kupček kamna moram preskočiti nekaj brisač, plavalnih pripomočkov in še kakšnega otroka, ki je zaspal pod toplim soncem. Skoraj zamerim jim, turistom, ker ne vedo, ne razumejo, da je to naša plaža… kraj kjer z istega mesta skačemo v vodo že odkar znamo plavati… kraj, kjer se moji stari starši družijo s poletnimi prijatelji že 40 let… skala, kjer poznam vsak kotiček, pa vseeno ne morem do najljubših delčkov, ker se tam valja prepečeni Nemec ali Čeh s svojo hladilno torbo, kamor je natlačil hrano, ki bi manjšo družino prehranila za tri dni! A tako pač je in poskušam se umestiti v turistični vrvež oz. pobegniti od njega vsaj v mislih…
Opoldansko sonce je škodljivo, hkrati pa sem ga vesela, ker se pred njih skrije vsaj večina »tourist-toast-kov«. Tik pred kosilom se spustim do obale, odložim očala in brisačo, sezujem sandale in stopim na poličko, ki jo je skoraj desetletje nazaj z betonom pokrpal dedek s prijatelji, in se ustavim… sonce se lesketa v morski gladini, ki se premika v majhnih valovih… od daleč se slišijo vriski otrok in staršev, ki jih poskušajo priklicati iz vode… poskušam jih odmisliti… pogled usmerim na odprto morje, na osamljeno jadrnico in mali motorni čolniček, ki izginja za rtičkom… v tem trenutku sem sama s šumom valov in sončnimi žarki, ki žgečkajo kožo… sama z vetrom, ki se igra z mojimi skuštranimi lasmi ((nekako tako sem si predstavljala občutek v tisti sceni »I’m the king of the world« na špici Titanika))… sama s svojimi mislimi… nekaj trenutkov se počutim svobodno… tisti hip, ko se spet zavem sveta in okoliškega vrveža, skočim na glavo in čutim, kako telo objamejo valovi… nočem iz osvežujoče vode, dokler lahko držim dih… potem pa se vrnem v resnični svet…
0 thoughts on “Tisti kratek občutek svobode”