Lep Nedeljski dan…
Že kar lep čas se nisva »družila« s taščo in tastom, zato smo se v nedeljo odpravili na sprehod na Bled. Vreme je bilo sicer bolj kislo, ampak vsaj deževalo ni, dokler nismo imeli strehe nad glavo. Pri vsem navdušenju nad svežim zrakom namreč nihče ni pomislil na dežnik… in tudi na fotoaparat ne.
Po napornem krogu okrog jezera… ja pardon, za nosečnico proti koncu tretjega trimestra je ura in pol hoje kar soliden zalogaj… smo se posladkali v Prešernovi vili. Moram povedati, da sem bila kar malo razočarana. Grmada ni bila niti približno tako dobra, kot se je spomnim, pa tudi kremšnite sem jedla že veliko boljše… še en dokaz, kako se večina gostiln s časom pokvari.
Po sladici je bil pa že čas za kosilo… kot pričakovano, smo iskali eno fino »domačo« oštarijo in niti nisem poskušala vplivati na drugačno odločitev. Pri Ančki je bilo seveda polno… kdo pri zdravi pameti pa še pride v gostilno v času nedeljskega kosila in brez rezervacije? Nedaleč stran smo pri konkurenci… Cilki, če se ne motim, dobili mizo in kmalu sekljali in žvečili zelo dobro pripravljeno pečenko in dunajca s skromno prilogo ((morda pa je ob gigantskih zrezkih samo izgledalo malo)). Ker teh »tranicionalnih« nedeljskih menijev sicer ne obožujem, moram prav še enkrat poudariti, kako dobro je bilo meso pripravljeno!
No, zdaj, ko sem opisala vse dogajanje prej in potem, pa še podrobnost, ki me je »navdihnila« za tale zapis…
Odkar sem noseča… pa tudi prej, kadar je bilo prezgodaj ali neprimerno za kozarec pivca… v glavnem naročam limonado. Gaziranega ne maram, alkohola ne smem, sladki sokovi pa me ne ganejo. Tako ostane voda ali voda z okusom. Pri prvi imam vedno občutek, da me grdo gledajo, zato se mi zdi limonada kar dober kompromis.
Torej »Eno limonado, prosim.«
Natakarica pa s skrajno resnim izrazom: »Joj, ampak to bo pa za počakat!«
»Koliko pa? Da zrastejo limone ali kaj manj?«
Seveda je bilo manj… v nekaj minutah sem se že veselo kremžila od kislosti sveže stisnjene limonice. Mož se je seveda moral obregniti, kakšne neumnosti sprašujem… ampak dejstvo je, da je bilo ob reakciji, kot da bo moja limonadici na vrsti šele proti koncu kosila, vprašanje popolnoma na mestu. Pa mislim, da mi tudi natakarica ni zamerila oz. je to zelo dobro skrila.
0 thoughts on “Biserček dneva 13: Na limonado bo treba pa počakati”