…v bistvu dobrih sedem tednov… kako čas beži!
Vse se vrti okrog pričakovanega roka in rastočega trebuščka. Cela družina prilagaja dopust… ali zato, da bom imela konstantno baby-sitterja z avtom in veljavno vozniško… ali pa zato, da ne zamudijo velikega dogodka.
Večina stvari je pripravljenih. Vsaj do te mere, da bi v skrajnem primeru v nekaj dneh dragi lahko sam zaključil in nabavil vse nujno potrebno. Zadnjič mi ni pustil kupiti plenic… češ, kaj se ti pa tako mudi? Jah, enkrat bo treba. Menda bova že. Kar vidim, kako bo dan pred prihodom domov v Mercatorju panično spraševal prodajalko, katere plenice so primerne za novorojenčka! Poleg paketa plenic ((po možnosti številko prevelikih)) pa bo namesto hladilnega mazila kupil kar peno za britje 😛
Še nekaj dni v službi, malo morja ((če Frau Doktor požegna)) in potem mukotrpno čakanje doma. Saj ne vem, ali si želim, da hitro mine… ali pa naj poskusim uživati v času, ki zaenkrat ostaja samo meni in dragemu.
Kobacanje v trebuhu mi ne pusti pozabiti, kaj naju čaka. Veselim se. Strah me je. Neučakana sem. Zaskrbljena. A tega ne kažem… Vsi mi govorijo, kako dobro prenašam nosečnost. Sploh glede na pretekle težave s hrbtenico sem tudi sama pričakovala, da se bo kmalu kaj zakompliciralo… trkam na les, da še malo zdrži. Čeprav nisem 100%, se mi ob vsem, kar sem že preživela, ne zdi vredno pritoževati. V redu, malo me boli hrbet, pa rebra, pa neskončno utrujena sem, slabo spim in obujem lahko samo še superge ali japonke. Ampak glede na vse, je to še najmanj. Malo dobre volje in vse se da pospremiti z nasmehom na obrazu 🙂
Dejansko gre za verjetno najbolj pomemben dogodek v mojem življenju. Dogodek, ki mi bo življenje za vedno spremenil! A zdaj je, kar je… saj mi ne preostane drugega, kot prepustiti se toku 😉
In kaj bo, ko prestopiva oz. prestopimo prag doma? O tem sploh ne smem razmišljati! Bom po potrebi paničarila takrat 😛
5 thoughts on “Še slaba dva meseca…”
Sandra · 9. junij, 2010 at 16:39
Držim pesti.
spomincica · 9. junij, 2010 at 19:20
še mal, še mal, še mal. komaj čaaaakam!
drži se. pa uživaj na morju. če frau dr. požegna. 😆
ani · 10. junij, 2010 at 11:34
He, he, le nabavi pleničke prej, mene je lani porod presenetil 3 tedne prezgodaj … da sem praktično na pol poroda, sem izvedela na ginekološkem stolu … in sem se od šoka kar tam zjokala, da še pleničk nimam.
V teh zadnjih tednih pa si predvsem spočij! Paničarjenje po potrebi zveni OK 😉
Chiara · 10. junij, 2010 at 13:25
Sandra in Spominčica – Hvala 🙂
Ani – Joj, upam, da ne bo tak šok… sej bi s stola padla 😮
arabella · 16. junij, 2010 at 15:38
Hehe, sem se spomnila kako sem jaz šla rodit. Zdelo se mi je, da mi po kapljicah odteka voda in sem se odločila, da se grem pokazat. Bila je sobota, napolnila sem pralni stroj, ker sem se nameravala vrniti. G. pa mi reče, da je vse pripravljeno, jaz sem pa najprej na poln pralni stroj opranih cunj pomislila. 🙂 In na to, kako jih bo moj dal sušit. 😉