Nekaj dni po začetku vrtca je postalo jasno, da se Levček izredno navdušuje nad otroško kuhinjo. Če je prej nismo kupili, ker »to pa že ni za fante«, se je takrat znašla na vrhu seznama.
Iskanje po naših trgovinah me je spravljalo v obup… Zelo draga plastik-fantastik ali svinjsko draga lesena. Kako naj se človek tukaj odloči? Cene so res nenormalne in včasih se mi je zazdelo, da bi ceneje dobila pravo kuhinjo, kot pa otroško. Na srečo nas je tudi tokrat rešila Ikea! Trpežna lesena kuhinja, preverjena v vrtcu na ca. 12ih nadobudnežih naenkrat. Cena? Še vedno visoka, če gledamo absolutno. Pri relativni primerjavi pa se človek malo pomiri. Hiter pogled na internet in ugotovitev, da je v Italiji približno 30 eur cenejša kot v Avstriji! Dodamo še očka, ki se dobre volje pelje mimo najbližje italijanske lokacije in kuhinja zvečer že stoji. Kako so se Levčku zaiskrile oči… neprecenljivo!
Očka seveda ni pozabil niti na obvezno opremo: posoda in plišasta živila. Posoda je čisto prava kovinska. Sadje, zelenjava, narezek in ribja plošča pa ti skoraj privabijo slino v usta. Desertni krožnik smo preskočili, ker je Levček alergičen na jajca. Izbira dodatkov se tukaj seveda ne konča, pač pa se je naš proračun za ta namen. Sicer ugotavljam, da si bo kmalu treba omisliti še kakšne krožničke, skodelice in žličke.
Od prvega dne se Levček torej izredno zabava ob »kuhanju«. Včeraj mi je nadvse zagreto skuhal večerjo. Na meniju je bila juhica iz pora, gobice, česna in kumarice. Se ne sliši okusno? Tokrat je preskočil prilogo iz lesenih kock, za kar so mu bili moji zobje neskončno hvaležni 😉
In kaj je bilo včeraj novega? Po navadi je »jed« prinesel n odhitel nazaj za štedilnik. Včeraj pa potrpežljivo počakal, da sem vsak kos zelenjave tudi »pojedla«. Očitno ga skrbi, da bratec ne bi dobil dovolj vitaminčkov 😛 Pri česnu pa je hitro odhitel nazaj in roko na srce, samega česna nikoli nisem marala zobati. A mali kuhar se je obrnil, me strogo pogledal, pokazal s prstom na česen v moji roki in vzpodbudno rekel »mam mam«! Kaj mi je preostalo drugega, kot da sem med smehom »ham ham« še česen? Zadovoljno se je obrnil nazaj h kuhinji in se posvetil naslednji jedi ((obetale so se kocke, zato sva hitro zamenjala igro)).
0 thoughts on “Ko Levček kuha večerjo”