Enkrat me je prijateljica vprašala, zakaj so moje objave tako “naključne”… zakaj ne objavim npr. vsak dan ali vsaj ponedeljek?
Moj odgovor: Zato, ker nimam vsak dan “navdiha” oziroma kaj pametnega napisati… pisanje samo za voljo objavljanja pa nekako ni v moji krvi.
Ampak dejansko je bil včeraj klasičen primer, ki je tudi večji del razloga: Zvečer sem pisala… in se zbudila zjutraj pri nedokončanem drugem odstavku. Preprosto po otroškem živžavu na vrh delovnega dne včasih samo še “padem dol”! In rada spim… rada bi spala več kot 6 ur na noč in se zjutraj dejansko zbudila… ne bila zbujena.
Idej se tekom dneva pojavi veliko. Žal prepogosto ni časa in miru misli spravit v pisno obliko. Velikokrat nekaj začnem, moram prekiniti in kasneje nekako ni več pravega občutka za pisanje. Čaka me nekaj postov, kjer se moram konkretno usesti, pobrskati za nazaj in oblikovati razumljivo celoto (npr. post o tem, kako smo “ciljali” punčko). Ponekod manjka ključna slika, ki jo moram izbrskati iz arhiva, pa ne najdem časa.
Praviloma časa ni… vedno je še nekaj za narediti ali končati… že pri enem otroku, kaj šele treh! In ko najdem nekaj minut zase… se grem stuširat in umit zobe 😉 In zakaj se potem sploh ukvarjam z blogom?
Moj prvi ZAKAJ 10 let nazaj je bil takle: https://www.mamajasna.com/blog/2007/03/01/zakaj-blog/
In danes ni dosti drugače? Čas za blog najdem, ker mi je pisanje všeč. Ker rada napišem kako prigodo. Ker me sprosti, da se kdaj razpišem o temi, ki se me dotakne. Ker včasih rabiš samo občutek, da te nekdo »posluša«. Ker morda nekomu s svojo izkušnjo pomagam. Vse to pa je pogojeno s tem, da čutiš, da nekaj moraš ali želiš napisati. Kadar moraš, se čas najde… če itak ne morem spati, bom verjetno lažje, ko dam nekaj iz sebe. Kadar želiš, včasih ne uspe. Ampak bistvo je, da kar napišeš, je resnično, iskreno in iz srca!
0 thoughts on “Zakaj so posti neredni?”