Pred odhodom sem slisala zgodbice, da so belci v azijskih drzavah precejsnja zanimivost – predvsem zenske so menda delezne precej prosenj za skupno slikanje. Zdelo se mi je malo pretiravanja, potem pa sem ze prve dni opazila prikrite in manj prikrite poglede, ki so me spremljali na vsakem koraku. Kitajci imajo sploh grdo navado, da buljijo vate in tudi ce zijas nazaj, ne odmaknejo pogleda. No, scasoma se navadis… Skoraj bolj nadlezno je, da te slikajo npr. cez ramo in napol prikrito – vcasih imas res obcutek, da se je nate spravil kak paparazzi. Na svojih turisticnih tockah zaracunavajo prav za vsako banalnost posebaj – slike so itak razred zase… zato sem bila ze na tem, da si okrog vratu obesim kartoncek: Giant european girl… PICTURE 20 RMB!

V drugem tednu potovanja pa me je presenetila prosnja mame, ce bi se hotela slikati z njeno hcerko in prijateljico… Kaj odgovoriti… ja ok, ce ze tako lepo vprasate. Se nekajkrat kasneje je bila podobna situacija in moram priznati… ni problem v slikanju, lepo pa je, da te vprasajo in ne slikajo kot zival, ki je pobegnila iz egzoticnega zivalskega vrta!

Vceraj smo se pred poletom iz Beijinga sprehodili skozi Poletno palaco. Pristopile so tri osnovnosolske puncke in v zelo dobri anglescini (sicer anglesko razume izredno majhen % prebivastva) previdno vprasale, ce bi se hotela slikati z njimi. Morda sem naredila napako, ker se je naenkrat pojavilo se 20 sosolk, ki so vse hotele sliko! Bilo je kar malo smesno in zelo zabavno. Ena izmed najmlajsih me je veselo prijela za roko in pozirala. Nekatere so mi dale roko in prijazno rekle “Nice to meet you. Thank you. Good bye.” Tudi nekaj sopotnikov je bilo deleznih stiska roke, najvisji fant pa je bil zanimiv za starejse solarke 😉

Res sem se vcasih sprasevala, ali sem na Kitajskem turistka ali potujoca turistica atrakcija 😛

Please follow and like us:
Categories: China

4 thoughts on “Turistka ali turisticna atrakcija?”

Bosley · 16. julij, 2007 at 16:38

ojla!

potem ti pa res tezijo, men bi blo zlo neprijetno, saj me poznas

no lepo se mej in varen prihod nazaj domov

W84ME · 16. julij, 2007 at 20:26

Joj, sam ne se preveč navaditi na vso to pozornost… hihi… v Lj te nihče ne bo prosil za sliko, še huje nadrli te bodo, če se boš pomotoma znašel na fotograiji (čeprav samo kot ozadje). 😉

Da pa ne bo tranzicija tako huda, pa te lahko počakamo na letališču vsak s svojim fotoaparatom… :p

Chiara · 17. julij, 2007 at 5:56

Jooooj ne, dovolj fotoaparatov… naredili sva ze najmanj 1500 slik in imava prostora se za 200! Tukaj bom mogoce se enega kupila, ampak za slikanje drugih – moram odobrit dopust za tiste misice, ki kotrolirajo prisiljen nasmeh, ker me ze krci grabijo 😛

Raje prinesite sladoled 😆

tomo · 19. julij, 2007 at 9:09

Tudi meni je to na potovanjih zelo nadležno, vendar strmenje in tovrstne prošnje se tam ne smatrajo kot nevljudnost. Ni grda navada, to je samo v očeh pripadnika drugih kultur, kjer se to smatra za nevljudno, npr. pri nas.

Dodaj odgovor za Bosley Prekliči odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Related Posts

China

China – dan 17 – Prva (in zadnja) izkušnja s kitajskim McDonald’s-om v Xi’an-u

V nedeljsko jutro sva se zbudili s kopico sms-ov, ki so naju zbujali že tri ure pred bujenjem. A ni bilo veliko časa za dopisovanje, morali sva na zajtrk, da prideva pravočasno na sestanek s Read more…

China

China – dan 16 – Začetki novega prijateljstva

Med jutranjim ritualom tuširanja in oblačenja je pri vratih potrkalo. Hitro sem oblekla najbližjo majico in skozi lino presenečena opazila Nathana (tisti vsiljivo prijazni fant od včeraj). Skozi vrata sem pomolila le glavo, ker v Read more…

China

China – Dan 15 – Včasih se splača odpraviti naprej

Prihajajoča prva izkušnja s kitajskim vlakom me je preganjala v sanjah. Singapurčan nama je postregel z zgodbicami o 300 Kitajcih s 1000 paketi, ki se poskušajo zrinit skozi en sam vhod na postajo, težavah s Read more…