Ni boljšega kot samopostrežni zajtrk, da začneš dan! Manjkal je sicer čaj ali kava… jutri si ga bova naredili že v sobi.Uspešno (upava) smo rezervirali hotel v Xi’an-u, potem pa naju je prijazno gospodična odpeljala do prodajalne kart za vlak. Tudi danes je močno deževalo, a smo se prebili čez (in skozi) rastoče luže. Razprodanost naju je prisilila v nakup karte za trdi spalnik, ker se nama je zdelo 6 ur na lesenih klopeh le malce preveč naporno. Pred hotelom nama je gospodična pokazala postajo do “Longman caves”, zavrnila ponujeno napitnino in se poslovila.

Ceste so se spremenile v reke in pločniki v eno samo veliko lužo… a to ni oviralo vrveža mesta. Pelerinica, plastični natikači in dežnik so reševali vse težave. Že sva se veselili jam s kopico kipcev Bude, da pobegneva z dežja. Kmalu se je izkazalo, da so v Longman jamah pod streho samo Bude, turisti pa na milost in nemilost prepuščeni vremenskim vplivom. Kljub premočenim čevljem sva se prepričevali, da je dež zagotovo bolj prijeten kot žgoče sonce. Na dveh bregovih reke se raztezajo jame in jamice, v katerih so v steno vklesani Bude  vseh velikosti. Tisoče 2-centimetrskih podobic je skoraj bolj zanimivo kot nekaj čez 10 metrov visokih kipcev. V vsakem primeru si je nekdo dal veliko dela.

Longman caves

Longman caves2

Vliki in mali Bude

Mali Bude

V mestu sva se odpravili v restavracijo priporočeno v Lonely Planetu – prvič naju je malce razočaral. Sicer sva s pomočjo prijaznega gospoda s sosednje mize uspeli naročiti, a hrana ni dosegla niti nizkega standarda – edini opazen okus je bil pekoč. Prvič sva pustili skoraj celi dve jedi, drugi dve pa pojedli le napol.

Na poti nazaj sva zašli v stranske ulice. Blišč nakupovalnih centrov in nebotičnikov se je umaknil nič kaj uglednim pritličnim hišicam. Pogledi mimoidočih so bili drugačni kot na glavnih ulicah – čeprav radovedni, pa toliko bolj presenečeni nad dejstvom, da sva zašli v tako ulico. Skoraj sem dobila občutek, kot bi na gledališki predstavi nepovabljena zašla v zakulisje, ki ni bilo namenjeno mojim pogledom.

Stranske ulice

Ustavili sva se še v supermarketu, da nabaviva pijačo za jutri in sadje za večerjo – juhu, spet bo mango in mangostin!

Please follow and like us:
Categories: China

5 thoughts on “China – Dan 14 – Dobesedno tisoči Bud sredi male poplave”

Readerman · 4. september, 2007 at 19:52

Zanimive bude 🙂 So ze malce obsedeni.

veter14 · 4. september, 2007 at 21:03

………ja super…..kaj pa zabave…

Chiara · 4. september, 2007 at 21:47

Zabave? Kaj je že to 😉 No, ampak resno, nekih hudih žurk ni bilo na vidiku. V Chengdu-ju sva na busu klepetali z zgovorno mladenko. Bil je petek zvečer in je rekla, da grejo ven s prijateljicami. Seveda je sledilo zaslišanje, kaj se pa na Kitajskem počne takole, vikende zvečer. Pa je povedala, da grejo na večerjo (niti v kino). Malce razočaranja na moji strani, ampak se mi zdi, da še niso tako daleč, da bi bilo mladini omogočeno (ali dovoljeno) žuranje v stilu, ki ga poznamo pri nas.

veter14 · 4. september, 2007 at 22:35

imam eno internetno prijateljico iz Kitajske, ki pravi, da ga se kr zurajo…sicer ima tud svoj blog in je prav zanimiva punca….bo treba it pogledat….

Chiara · 4. september, 2007 at 22:40

Najbrž je tudi odvisno od mesta. Obalna so veliko bolj razvita in več kot je šol ali fakultet, bolj je živo v tej smeri. Moram pa priznat, da se res nisem osredotočala na nočno življenje, ker je natrpan program preprosto zahteval nekaj spanja 😉

Lahko poveš naslov tega bloga (upam, da je v angleščini)? 🙂

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Related Posts

China

China – dan 17 – Prva (in zadnja) izkušnja s kitajskim McDonald’s-om v Xi’an-u

V nedeljsko jutro sva se zbudili s kopico sms-ov, ki so naju zbujali že tri ure pred bujenjem. A ni bilo veliko časa za dopisovanje, morali sva na zajtrk, da prideva pravočasno na sestanek s Read more…

China

China – dan 16 – Začetki novega prijateljstva

Med jutranjim ritualom tuširanja in oblačenja je pri vratih potrkalo. Hitro sem oblekla najbližjo majico in skozi lino presenečena opazila Nathana (tisti vsiljivo prijazni fant od včeraj). Skozi vrata sem pomolila le glavo, ker v Read more…

China

China – Dan 15 – Včasih se splača odpraviti naprej

Prihajajoča prva izkušnja s kitajskim vlakom me je preganjala v sanjah. Singapurčan nama je postregel z zgodbicami o 300 Kitajcih s 1000 paketi, ki se poskušajo zrinit skozi en sam vhod na postajo, težavah s Read more…