Prvi “zmenek” po enem letu

Eno leto nazaj sem se z velikim trebuščkom odkotalila v kino in nazaj. Niti spomnim se ne, kateri film sva sla gledat. Po filmu sva šla najbrž v McDonalds… ali ne? Morda sem bila v fazi zdrave nosečniške hrane. Anyway, to je bilo zadnjič, da sva z možem šla malo v life. Otrok pač spremeni stvari. Dojenje pa še bolj zakomplicira morebitno varstvo.
Levček ima že dobrih 9 mesecev, lepo papa in je na srečo rad v družbi starih staršev. Tako sva prosila eno od babic, da ga nekaj ur pazi, midva pa si greva ogledat novi del Piratov s Karibov. Ker starševstvo nikoli ne počiva, sva prej skočila še po novi avtosedež ((za babico)) in nekaj malenkosti v Baby Center. Zahvaljujoč gužvi Festivala nakupov in zabave, sva skoraj zamudila začetek filma. Redko kdaj sem vesela predfilmov in reklam 😉
Film je bil dober. Roko na srce, sem malo pogrešala Keiro in Orlanda, ampak Jacky je bil dobri stari.((Mimogrede, zakaj nihče ne počaka, da se tisto na koncu o igralcih in ostalem odvrti do konca? Vsi trije deli in tudi ta imajo na koncu še eno malenkost, ki namiguje, kaj bi se utegnilo zgoditi v nadaljevanju.)) Nič dobrega pa ne morem reči o Koloseju. Karte so svinjsko drage in nič čudnega, da obisk ni bil množičen ((malo je najbrž pripomogla tudi zgodnja ura, ampak vseeno)). Prigrizki imajo še v akciji previsoko ceno in vnos je omejen na kupljeno pri njihovih ponudnikih ((ok, slednje bi še nekako razumela)). Pika na i pa so stranišča! Ni wc papirja, ni mila in po besedah mimoidoče uslužbenke naj bi tudi brisač kmalu zmanjkalo. Tudi polovica pip na umivalnikih ne dela. Očitno je bil višek investicije, da so deloma popravili kljuke in ključavnice na vratih. Skratka, mislim, da me spet eno leto ne bo naokrog.
Film je bil dolg, a vseeno sva se odločila najin “zmenek” zaokrožiti s fast food tradicijo iz osnovnošolskih dni. Tokrat sva poskusila Burger King… Hja, kaj naj rečem, da ne bo slišati, kot da samo kritiziram? Okusi so bledi in nič kaj okusni. Kokakola ne zasluzi tega imena in prisegla bi, da je bil ledeni čaj zmešan z vodo. Edina možnost za rešitev slave – pomrfi – pa je bil premalo slan. Tudi osebje je precej “megleno”. Burger mi je prav obležal v želodcu, zato sem si zaželela sladoled. Vedno dober je bil tisti pred Humanicom… do včeraj. Najprej pri preko 20 okusih ni bilo Cookija, ampak to še preživim. Bil pa je precej voden in edini okus je bil sladkor. Presneto, saj nisem menda spet noseča 😛
Ob vsem tem še sama težko verjamem, da sem se imela prav lepo in komaj čakam naslednje “prosto” popoldne 🙂 Le program bova malce spremenila 😉

Please follow and like us: