Včeraj smo v iskanju sončka zašli na obalo ((čeprav se je menda kasneje pokazal tudi v Ljubljani)). Kot dobra mama sem seveda spakirala pol omare. Nisem pozabila na topel flis, puhovko in celo smučarske hlače. Tudi rezervna kapica, trak in zimske rokavice so romale v torbo. Za vsak slučaj pa, kljub zimski vreči na vozičku, še topla plišasta dekica.
Pa smo popokali še en par dedka in babice in napol med spanjem prispeli na cilj. Nemalo presenečena sem bila, ko sem ugotovila, da bi namesto vse zimske opreme veliko bolj prav prišla prehodna jaknica! Sonček je grel na vso moč in temperatura vsake pol ure narasla še za eno stopinjo. Smučarske hlače in rokavice smo seveda pustili v avtu 😉
Takoj na začetku sprehoda se je naš hlačman odločil, da je svež zrak idealen za trening hoje. Kljub zimskim gležnjarjem je ob pomoči dveh prstov pogumno korakal naprej. Sicer počasi, ampak prehodil je dobrih 500 metrov!
Ko se je že začelo temniti in je Levček končno omagal, smo poiskali dobro gostilno in si privoščili pozno kosilo. Takole pa zadnje čase izgleda moj nabor pribora…
Ta velik je seveda moj, čeprav se moram kar pošteno boriti za žlico. Potem je tukaj globoka žlička, s katero mami pomaga papat juhico, pa Levčkova ki že cela pride do ust in za vsak slučaj še ena odraslo-otroška, da mami lahko obdrži svojo veliko 😉
0 thoughts on “Bil je topel sončen dan…”